Ko je zakonski mir v nevarnosti

»Žena naj se loči od moža, ... tudi mož naj žene ne odpušča.« – 1. KORINČANOM 7:10, 11, EI.

 1. Kaj je Jehova nameraval s poroko?

BOG Jehova je prvi človeški par združil v zakon, hotel je, da bi ta povezava dveh ljudi v ‚eno meso‘ ne imela konca. To naj bi bila blagoslovljena zveza, ki naj bi prinesla obema srečo in pravično potomstvo, vse v Božjo slavo. (1. Mojzesova knjiga 1:27, 28; 2:24)

 2. Povej enega od vzrokov, ki ogrozijo zakonske vezi.

² To idealno zakonsko zvezo pa je prekinila težnja po neodvisnosti in greh. (1. Mojzesova knjiga 3:1–19; Pismo Rimljanom 5:12) Težnja po neodvisnosti še danes ogroža trdnost zakonskih zvez. V ZDA je prišlo 1985. leta pri 1 000 ljudeh po 5 ločitev na vsakih 10,2 porok. Iz Moskve je 1986. leta prišla vest, da le 37 odstotkov zakonov v ZSSR traja tri leta, 70 odstotkov se jih pa konča po desetih letih.

 3. a) Kaj lahko povzroči družinski prepir? b) Kdo največkrat zmoti mir v zakonu?

³ Neodvisnost rada rodi zakonske prepire. Obenem tudi zavira človekov duhovni razvoj, kajti »sad pravičnosti se seje v miru tistim, ki delajo za mir«. (Jakobovo pismo 3:18, EI) Ampak kdo je najbolj kriv, da se mir tako rad porazgubi? Satan. In kako žalostno je, da Božji služabniki dajejo »prostor hudiču« in se jim tako mir in zavetje, ki naj bi vladala doma, izmuzneta iz rok! (Pismo Efežanom 4:26, 27)

 4. Kaj morata vedeti kristjana, ki imata resne zakonske probleme in kaj naj storita?

⁴ Če kristjana za svoje zakonske probleme ne vidita druge rešitve kot ločeno življenje, potem je nevarno, da bosta podlegla Satanovim spletkam, pa tudi po duhovni plati z njima ni vse v redu. (2. pismo Korinčanom 2:11) Očitno je, da se eden od njiju ali kar oba nista dovolj trdno držala Božjih načel. (Pregovori 3:1–6) Zato bi bilo prav, da bi se potrudila in skušala z molitvijo najti pot iz prepira. Če je vseeno ne najdeta, se lahko posvetujeta s starešinami v skupščini. (Matej 18:15–17) Ti možje seveda nimajo pravice, da bi sovernikom pravili, kaj naj naredijo s svojimi zakonskimi problemi, lahko pa jim pokažejo, kaj o teh stvareh pravi Sveto pismo. (Pismo Galačanom 6:5)

 5. Kdaj se človek, ki se razveže, po svetopisemskih načelih lahko znova poroči z nekom drugim?

⁵ Če sta zakonca že tako daleč, da razmišljata celo o razvezi,a potem je prav, da jima starešine razložijo, da je razveza in ponovna poroka po Svetem pismu dovoljena le, če je šlo za »prešuštvo«. Ta pojem pomeni nečistovanje in vse druge vrste nemoralne spolnosti in spolnih sprevrženosti. (Matej 19:9; Pismo Rimljanom 7:2, 3; glej tudi Stražni stolp, 1. 8. 1983, stran 16.) In kaj če ni prišlo do »prešuštva«, zakonski mir pa je vseeno ogrožen? Kaj pravi Sveto pismo o pravno urejenem ali dejanskem ločenem življenju?

Pavlov navdihnjeni nasvet

 6. a) V čem je bistvo Pavlovega nasveta v 1. pismu Korinčanom 7:10, 11? b) Kako naj krščanska zakonca rešujeta zakonske probleme?

⁶ Če hočejo starešine pomagati kristjanoma, ki jima grozi, da se jima bodo raztrgale zakonske vezi, ju lahko opozorijo na tele Pavlove besede: »Zakonskim pa naročam – ne jaz, temveč Gospod – naj se žena ne loči od moža. Če pa se že loči, naj ostane neomožena ali naj se z možem spravi. Tudi mož naj žene ne odpušča.« (1. pismo Korinčanom 7:10, 11, EI) Krščanska zakonca bi morala biti sposobna reševati svoje probleme, upoštevati pa bi morala tudi človeško nepopolnost. Noben problem bi ne smel biti tako trdovraten, da se ga ne bi dalo rešiti z molitvijo, s pomočjo svetopisemskih načel in z ljubeznijo, ki je sad Božjega duha. (Pismo Galačanom 5:22; 1. pismo Korinčanom 13:4–8)

 7. a) V kakšnem položaju do Svetega pisma se znajdeta kristjana, ki se odločita za ločeno življenje? b) Kako se odraža ločeno življenje dveh kristjanov na njunih službenih prednostih?

⁷ Kaj pa, če se krščanska zakonca vseeno odločita za ločeno življenje? Ostati morata ‚neporočena ali pa se morata spraviti drug z drugim‘. Če je bil razlog za razvezo »prešuštvo«, potem se po Svetem pismu lahko znova poročita, drugače pa ne. Iz tega razloga in zaradi ‚nevarnosti nečistovanja‘ bi bilo zanju pač najbolje, da se kar najhitreje spet ‚spravita‘. (1. pismo Korinčanom 7:1, 2) Starešine nikakor ne morejo od zakoncev zahtevati, naj prenehata ločeno živeti, gledali pa bodo, da jima ne bodo dajali službenih prednosti, dokler pač svojih zakonskih problemov ne bosta rešila. Če namreč človek »ne zna voditi svojo družino«, kako naj potem kot starešina ‚skrbi za Božjo skupščino‘? (1. pismo Timoteju 3:1–5, 12, NS)

 8. V čem je bistvo Pavlovega nasveta v 1. pismu Korinčanom 7:12–16?

⁸ Poseben poudarek velja priporočilu, naj zakonca ne razdirata svojega doma, tudi če je eden od njiju nevernik. Pavel pravi: »Če ima kak brat neverno ženo in je ta voljna živeti z njim, naj je ne odpušča, in če ima kakšna žena nevernega moža, pa je ta voljan živeti z njo, naj moža ne odpušča ... če pa se neverni hoče ločiti, naj se loči. Brat ali sestra v takih primerih nista suženjsko vezana. Bog vas je namreč poklical k miru. Kaj veš, žena, če boš rešila moža, ali kaj veš, mož, če boš rešil ženo.« (1. pismo Korinčanom 7:12–16, EI) Če se neverni zakonec odloči, da odide, ga verni pri tem ne bo oviral. Toda ker verni partner upa, da bo tako ali drugače morda kdaj »rešil« nevernega, sam nikakor ne spodbuja k prekinitvi. Timotejeva mati Evnika je očitno živela z nevernim možem, sina pa je vseeno tudi duhovno vzgajala. (2. pismo Timoteju 1:5; 3:14, 15)

Razlogi za ločeno življenje

9., 10. a) Povej enega od razlogov za ločeno življenje, kakor ga je moč razbrati iz 1. pisma Timoteju 5:8? b) Kaj naj naredijo starešine v skupščini, če je krščanski mož obtožen samovoljnega opuščanja hranilčevih obveznosti?

⁹ Pavlove besede v 1. pismu Korinčanom 7:10–16 spodbujajo zakonce, naj ostanejo skupaj. Nekateri so pa vseeno po dolgotrajnem trudu, da bi obdržali svoj zakon skupaj, spoznali, da ni nobene druge možnosti več, samo še ločeno življenje. Kateri so torej lahko razlogi za takšno odločitev?

¹⁰ Samovoljno opuščanje hranilčevih dolžnosti je že eden takšnih razlogov. Ob sklenitvi zakonske zveze se mož zaveže, da bo skrbel za svojo ženo in za vse otroke, ki jih bosta imela. Mož, ki ne skrbi za svoje domače, »je zatajil vero in je slabši od nevernika«. (1. pismo Timoteju 5:8, EI) Ločeno življenje je torej možno, če je samovoljno opuščanje hranilčevih dolžnosti dokazano. Imenovani starešine bodo kajpada zelo pazljivo pretehtali morebitno obtožbo, da kristjan samovoljno opušča dolžnosti, ki jih ima do svoje žene in do svojih otrok. Če bi kljubovalno odklanjal skrb za družino, ga lahko zaradi tega celo izključijo.

11. Povej naslednji razlog za ločeno življenje in kaj je treba narediti, da je situacija vseeno lahko znosna?

¹¹ Razlog za ločeno življenje je tudi skrajno grobo ravnanje s partnerjem. Neverni mož se morda velikokrat napije, se v takšnem stanju razjezi na ženo in ji celo prizadane telesne poškodbe. (Pregovori 23:29–35) Z molitvijo in s tem, da verni zakonec neomajno vztraja pri izkazovanju sadov Božjega duha, lahko sčasoma omili takšne izbruhe in ustvari znosne življenjske razmere v zakonu. Če pa je stvar že tako daleč, da je zaradi skrajno grobega ravnanja z zakoncem ogroženo njegovo zdravje in življenje, potem bi ločeno življenje bilo dopuščeno tudi po Svetem pismu. Tudi tu bodo starešine skrbno pretehtali obtožbe o grobem ravnanju, če sta seveda oba zakonca, ki imata težave, kristjana, in se bodo, če bo treba, odločili tudi za izključitev. (Primerjaj Pismo Galačanom 5:19–21; Pismo Titu 1:7.)

12. a) Kakšno zvezo ima duhovnost vernega partnerja z vprašanjem ločenega življenja? b) Kakšen je predlog za zdravljenje duhovno zelo nezdravega ozračja v krščanskem domu?

¹² Skrajna duhovna ogroženost je tudi lahko upravičen razlog za ločeno življenje. Verni zakonec mora tudi v versko razdeljenem domu narediti vse, kar je mogoče, da bi lahko izkoristil Božje duhovne priprave. Če pa neverni zakonec temu nasprotuje (morda celo fizično), tako da partnerju brani pravo bogočastje in na ta način ogroža njegovo duhovnost, potem je to dovolj tehten razlog za ločeno življenje. Kaj pa, če med zakoncema, ki sta sicer oba verna, obstaja nezdravo duhovno ozračje? V tem primeru naj jima starešine ponudijo pomoč, še posebej pa se mora krščeni mož sam potruditi, da bi odstranil iz zakona nezdravega duha. Seveda pa bodo starešine na vsak način ukrepali po Svetem pismu, če se bo krščeni zakonec obnašal kot odpadnik in bo skušal svojemu partnerju preprečiti služenje Jehovi. Če pride do izključitve zaradi skrajne duhovne ogroženosti, zaradi samovoljnega opuščanja hranilčevih dolžnosti ali zaradi skrajno grobega ravnanja s partnerjem, potem bo kristjan, ki se bo odločil za ločeno življenje zelo pazil, da ne bo ravnal v nasprotju s Pavlovim nasvetom, ki govori o obtoževanju vernika pred sodiščem. (1. pismo Korinčanom 6:1–8)

13. Pod kakšnimi okoliščinami je odločitev o ločenem življenju povsem upravičena?

¹³ Če gre za jasno razvidne in resne okoliščine, potem je odločitev o ločenem življenju seveda utemeljena. Narobe pa je, če kristjan skuša doseči ločeno življenje zaradi povsem neutemeljene pretveze. Kristjan, ki se odloči za ločeno življenje, nosi vso odgovornost za to dejanje in zavedati se mora, da bomo za svoja življenja vsi odgovarjali Jehovi. (Pismo Hebrejcem 4:13)

Ali je ta korak pameten?

14. a) Kakšni problemi radi nastanejo zaradi ločenega življenja? b) Kako lahko ločeno življenje vpliva na otroke?

¹⁴ V molitvi bi morali razmisliti o težavah, ki bodo prejkone nastale zaradi ločenega življenja. Družina z enim roditeljem na področju življenjskega ravnovesja in vzgoje gotovo ne more biti tako uspešna kot družina z obema roditeljema. In ločeno življenje samo ima lahko na otroka takšen vpliv, kakršnega je imela na primer razveza, o kateri je poročal časopis India Today: »Sheena ima velike oči, ki bi rade ugledale cel svet, in stara je šest let. Starša sta se razvezala pred dvema letoma, razprava na sodišču je bila mučna. Kmalu zatem se je oče znova poročil. Dekletce zdaj že kakšno leto mučijo hudi napadi astme, poleg tega pa ves čas sesa palec. Živi z materjo v južnem predelu Delhija. Mati pravi: ‚Sheena se je nalezla moje žalosti ... pogreša očeta. ... Zrelejša je od večine otrok njene starosti. Toda včasih jo pretresajo pravi izbruhi joka, takšna je, kot bi hotela nekaj izjokati iz sebe. Tudi v šoli ima težave. Otroci znajo biti tako zelo kruti. Velikokrat se pred njimi zateče v domišljijo: izmisli si zgodbo, kako se vsi skupaj odpravimo nekam daleč.‘«

15. Kako lahko ločeno življenje vpliva na kristjana?

¹⁵ Ločeno življenje velikokrat slabo vpliva tudi na krščanskega moža in na krščansko ženo. Kmalu spoznata, kako mučna je lahko praznina, ko ostaneta drug brez drugega in morda še brez otrok. Računati pa je kajpak treba tudi na stiske, ki nastanejo zaradi ločenega življenja. Ali se bo dalo uspešno skrbeti za finančne in druge podobne potrebe? Kaj pa, če zaradi ločenega življenja partner zaide v takšno stisko, da konča v nemoralnosti? Jezus je rekel: »In opravičena je bila modrost po svojih delih.« (Matej 11:19, EI) Če sta se za ločeno življenje odločila zakonca, ki sta bila oba kristjana, se je posebej velikokrat izkazalo, da je ta korak silno nespameten.

Delati na reševanju problemov

16. Kaj naj storita kristjana, ki jima grozi porušenje družinskega miru?

¹⁶ Če je zakonski mir v krščanskem zakonu resno ogrožen, se morata oba zakonca pogovoriti o svojih prepirih tako, kot se to spodobi ljudem, ki služijo Bogu. In gotovo bosta morala drug pri drugem upoštevati človeško nepopolnost. (Pismo Filipljanom 2:1–4) Toda kaj lahko še storita?

17. Kako lahko modrost pri ravnanju z gmotnimi stvarmi prispeva k miru v družini?

¹⁷ Če smo modri, ko gre za gmotne dobrine, lahko prav tako veliko naredimo za mir v družini. Naj to ponazorimo. Čeprav se morda žena ne strinja, se bo mož morda vseeno odločil, da se bo vsa družina preselila kam drugam. Morda mu bodo tako narekovali ekonomski razlogi, mogoče je pa tudi, da bo družina napredovala v službi za kraljestvo, ker bo delovala tam, kjer so večje potrebe. (Matej 6:33) Krščanski ženi morda ne bo prav, ker bo na ta način morala zapustiti svoje starše ali okolje, na katero se je navadila. Kljub temu pa bo naredila najbolj prav, če bo sodelovala z možem, ki je poglavar družine in ki nosi vso odgovornost za svoje odločitve o tem, kje bo družina živela. Njena podložnost in prijazno sodelovanje bosta še posebej veliko prispevala k miru v družini. (Pismo Efežanom 5:21–24)

18. Kaj lahko kristjana delata skupaj?

¹⁸ Družinski mir pa se krepi in problemi se zdijo mnogo manjši, če se zakonca različnih dejavnosti lotevata skupaj. Krščanska zakonca imata na primer izredno priložnost, da lahko skupaj hodita na oznanjevanje. Če sta pri tem redna in če jemljeta s seboj tudi otroke, ima od tega koristi vsa družina. Če pa sodelujeta tudi pri tistih različnih dejavnostih, ki so enemu ali drugemu bolj pri srcu, še bolj utrjujeta zakonske vezi.

19. Kakšno izvajanje poglavarstva bo povečalo mir v družini?

¹⁹ Tudi pravilno izvajanje poglavarstva bo utrjevalo zakonske vezi. Zrel krščanski mož seveda ne bo diktator. ‚Ljubil bo svojo ženo in ne bo osoren do nje‘. Jehova namreč pričakuje od njega, da bo ljubezniv poglavar. (Pismo Kološanom 3:18, 19, EI) Takšno vodenje družine oziroma poglavarstvo pa se poplača tako, da v družini vlada mir.

V razdeljenem domu

20., 21. Kako lahko razumnost pomaga v primeru, ko je družinski mir ogrožen v versko razdeljenem domu?

²⁰ Razumnost prav gotovo pomaga reševati probleme v zakonu, kjer sta oba partnerja kristjana. (Pismo Filipljanom 4:5) Potrebna pa je tudi takrat, ko je ogrožen mir v versko razdeljenem domu. Če neverni mož brani svoji ženi služiti Jehovi, bo ta naredila prav, če mu bo v obzirnem razgovoru skušala dopovedati, da mu dopušča vso versko svobodo in da isto svobodo pričakuje tudi zase. (Matej 7:12) Svojemu nevernemu možu je relativno podložna, zato bo v konfliktih spoštovala najprej Božjo voljo. (1. pismo Korinčanom 11:3; Apostolska dela 5:29) Trije krščanski sestanki na teden gotovo niso prevelika obveznost. Toda verna žena bo naredila najbolj pametno, če bo doma vse druge popoldneve in če bo službo oznanjevanja načrtovala za tiste ure, ko moža ni doma in ko so otroci v šoli. Če bo pametna in če bo dobro načrtovala svoje dejavnosti, potem se ji ne bo treba ‚naveličati, ko bo delala dobra dela‘. (Pismo Galačanom 6:9, EI)

²¹ Razumno ravnanje pa se obnese tudi pri drugih stvareh. Na primer, človek ima pravico do svoje veroizpovedi. Toda krščanska žena bo ravnala pametno, če bo svoje Sveto pismo in ves svetopisemski tisk, ki ga preučuje, spravljala tja, kjer zelo nasprotnega moža to ne bo vznemirjalo. Konfliktov se bo ognila, če bo tovrstno literaturo hranila med osebnimi predmeti in jo preučevala na samem. Kar se tiče pravičnih načel, pa seveda nikakor ne bo delala kompromisov. (Matej 10:16)

22. Kaj je mogoče storiti, če se mir v družini krha ob vprašanju verske vzgoje otrok?

²² Če je družinski mir porušen zaradi verske vzgoje otrok, bo verna žena z mnogo obzira vso zadevo uredila tako, da bo lahko svoje otroke jemala s seboj na krščanske sestanke in na oznanjevanje. Če pa bo neverni mož to preprečeval, jih bo žena vzgajala v duhu svetopisemskih načel, tako da bodo lahko potem, ko bodo odrasli in ko bodo šli zdoma, še naprej sledili pravemu bogočastju. Če pa je veren mož, potem ima kot poglavar družine po Svetem pismu vso obveznost, da vzgoji svoje otroke v kristjane. Zato bo z njimi preučeval Sveto pismo, jih jemal s seboj na sestanke in jih poučeval tudi na oznanjevanju. (Pismo Efežanom 6:4) Jasno pa je, da bo pri tem prijazen, ljubeč, in da bo razumno ravnal s svojo ženo.

Kako enotna družina ohrani svoj mir

23. Kaj bo morda pomagalo, če je družinski mir v nevarnosti?

²³ Ker sta zakonca »eno meso«, bi morala živeti drug z drugim v miru, tako kot je Bog za poročene tudi predvidel. Posebej velja to za zakonca, ki sta oba kristjana. (Matej 19:5; 1. pismo Korinčanom 7:3–5) Če pa je tvoj zakonski mir ogrožen, bo prav, da v molitvi pazljivo pretehtaš vse poudarke, ki smo jih tule povzeli po Svetem pismu. Morda bo pomagalo tudi, če se boš spomnil tistih dni, ko si svojemu zdajšnjemu zakonskemu partnerju še dvoril. Kako sta se takrat oba trudila, da bi delala samo tisto, kar je najbolj prav in kako sta pazljivo snovala temelj za srečno sožitje! Ali se boš tudi zdaj tako potrudil, da bi ohranil svoj zakon?

24. Kakšen naj bo kristjanov odnos do zakonske skupnosti?

²⁴ Kristjana, ki sta združena v zakonu, razpolagata s čudovitim darom – s svojim zakonom namreč! Če se v življenju držiš obljub, ki si jih dal ob poroki, in če si pred Jehovo neoporečen, stoji pred teboj pravični novi svet, v katerem ne bo več srce trgajočega ločenega življenja in kjer razveze zakonov ne bodo več sejale med ljudi nesreče. Zato bodi hvaležen za svoj zakon, ki je kot »trojna vrvica«, v kateri je najpomembnejši prav Jehova. (Propovednik 4:12) In vsi člani tvoje družine naj uživajo blagoslove družinske sreče v domu, v katerem je za vse dovolj miru in zavetja.

Kako bi ti odgovoril?

◻ Kako bi na kratko povzel Pavlov nasvet iz 1. pisma Korinčanom 7:10–16?

◻ Naštej veljavne razloge za ločeno življenje.

◻ Kako lahko ogrožen družinski mir rešujeta kristjana?

◻ Kako lahko v versko razdeljenih domovih razumnost prispeva k miru?

[Podčrtna opomba]