Srečni, ko čakamo na Jehova

ALI ste že kdaj jedli nezrel sadež? Nedvomno ste bili nad okusom razočarani. Sadež potrebuje čas, da dozori, in na to se gotovo splača počakati. Obstajajo pa še druge okoliščine, v katerih je potrpežljivost poplačana. »Dobro je možu, da upa in tiho čaka rešitve GOSPODOVE,« pravi Biblija. (Žalostinke 3:26; Titu 2:13) Glede česa vse moramo kristjani čakati na Jehova? Kako nam lahko to koristi?

Kaj vse pomeni čakati na Boga?

Kot kristjani ‚čakamo in imamo ves čas v mislih navzočnost Jehovovega dneva‘. Veselimo se olajšanja, ko bo Bog Jehova ‚pokončal brezbožne ljudi‘. (2. Petrovo 3:7, 12) Jehova sam si zelo želi odstraniti vse zlo, toda pri tem se zadržuje oziroma čaka, ker želi kristjane rešiti tako, da bo oslavil svoje ime. V Bibliji piše: »Bog [je], čeprav je hotel pokazati svojo jezo in razodeti svojo moč, z veliko potrpežljivostjo prenašal posode jeze, ki so pripravljene za uničenje, zato da bi razodel bogastvo svoje slave na posodah usmiljenja.« (Rimljanom 9:22, 23) Tako kot v Noetovih dneh Jehova tudi danes ve, kdaj je pravi čas, da reši svoje ljudstvo. (1. Petrovo 3:20) Čakati na Boga torej med drugim pomeni to, da čakamo na čas, ko bo ukrepal.

Medtem ko čakamo na Jehovov dan, smo morda včasih vznemirjeni, ko vidimo, kako se moralna merila v svetu okoli nas vedno bolj nižajo. V takšnih trenutkih je dobro, da razmislimo o besedah preroka Miha, ki je napisal: »Pobožni je izginil z zemlje in ni ga poštenjaka med ljudmi.« Nato je dodal: »A jaz bom gledal na GOSPODA, čakal bom Boga rešenja svojega.« (Miha 7:2, 7) Kakšno stališče glede čakanja moramo vedno imeti? Kako smo lahko veseli, medtem ko čakamo na Boga, čeprav je čakanje pogosto mučno?

Srečni, medtem ko čakamo

Pravo stališče si lahko pridobimo tako, da se zgledujemo po Jehovu. On ni nikoli nehal biti ‚srečen Bog‘. (1. Timoteju 1:11) Jehova je srečen zato, ker medtem ko čaka, še naprej izpolnjuje svoj namen. Ta pa je, da bi tiste, ki ga ljubijo, privedel do popolnosti, namenjene ljudem že ob ustvaritvi prvega človeka. (Rimljanom 5:12; 6:23) Jehova vidi dobre sadove svojega dela – milijone ljudi se steka k pravemu čaščenju. Jezus je dejal: »Moj Oče dela vse do zdaj in tudi jaz delam.« (Janez 5:17) Bistveno za srečo posameznika je to, da se razdaja za druge. (Apostolska dela 20:35) Zato pravi kristjani ne čakamo križem rok, temveč vztrajno pomagamo drugim spoznati Božji namen za človeštvo.

Zvesti ljudje so vedno pripravljeni slaviti Boga, medtem ko čakajo na čas, ko bo on ukrepal. Razmislite o zgledu psalmista Davida. Preganjal ga je izraelski kralj, kateremu je bil vdan, izdal ga je tesni prijatelj in proti njemu se je obrnil lastni sin. Ali bi lahko bil David, medtem ko je v vsaki od teh okoliščin čakal na čas, ki ga je za rešitev določil Jehova, sploh srečen? V 71. psalmu, ki ga je očitno napisal David, piše: »Jaz pa bom stanovitno čakal in vedno bolj te hvalil. Usta moja hočejo oznanjati pravičnost tvojo, ves dan zveličalno pomoč tvojo.« (Psalm 71:14, 15) David ni bil nejevoljen, ker je moral čakati, temveč je bil vesel, saj je bil zaposlen z deli, ki so bila v slavo Jehovu, in s tem, da je druge utrjeval v pravem čaščenju. (Psalm 71:23)

Kadar čakamo na Jehova, to ni enako neprijetnemu čakanju na avtobus, ki zamuja. Bolj je podobno čakanju staršev, ki z veseljem čakata, da bo njun otrok odrastel v človeka, na katerega bosta lahko ponosna. Vsa leta do takrat sta zelo zaposlena s poučevanjem, opominjanjem in discipliniranjem, vse to z enim samim namenom, da bi dosegla želeni cilj. Podobno smo tudi mi, ki čakamo na Jehova, srečni, ko pomagamo drugim, da bi se z Njim zbližali. Tudi mi si želimo, da bi nas Bog odobraval in nas nazadnje rešil.

Ne obupujmo

Čakati na Jehova pomeni, da ga še naprej ljubimo in mu služimo ter pri tem ne izgubimo upanja. To je lahko izziv. Mnogi Božji služabniki danes živijo v okolju, v katerem se ljudje posmehujejo vsakemu, ki verjame Božjim obljubam in skladno s tem tudi živi. Razmislimo o zgledu zvestih Izraelcev, ki so med 70-letnim ujetništvom v Babilonu upanje ohranjali živo. Kako jim je lahko to uspelo? Nedvomno jih je krepilo branje Psalmov. Eden takšnih spodbudnih psalmov, ki je bil morda napisan ravno v tistem času, pravi: »Čakam na njegovo besedo, moja duša čaka na Gospoda bolj kakor stražarji na jutro, stražarji na jutro. Izrael, pričakuj GOSPODA!« (Psalm 130:5–7, SSP)

Judje, ki so svoje upanje ohranjali živo tako, da so o njem brali in se pogovarjali, so bili nagrajeni, ko so nazadnje osvajalci zavzeli Babilon. Tisoče zvestih Judov se je hitro napotilo proti Jeruzalemu. Glede tega časa v Bibliji piše: »Ko je GOSPOD nazaj peljal jetnike sionske, [. . .] so se smeha napolnila usta naša.« (Psalm 126:1, 2) Ti Judje niso obupavali, temveč so si še naprej utrjevali vero. Poleg tega so Jehovu neprestano peli hvalnice.

Podobno se pravi kristjani, ki med ‚sklenitvijo stvarnosti‘ čakamo na Boga, neprestano trudimo, da bi vero ohranili živo. Zato preučujemo Božjo Besedo, spodbujamo drug drugega in vztrajno slavimo Jehova, tako da oznanjujemo dobro novico o njegovem Kraljestvu. (Matej 24:3, 14)

Čakajmo, da bi nam koristilo discipliniranje

Božji prerok Jeremija je napisal: »Dobro je možu, da upa in tiho čaka rešitve GOSPODOVE.« (Žalostinke 3:26) Jeremija je menil, da bi bilo za Božje ljudstvo bolje, da se ne bi pritoževali nad tem, kako jih je Jehova discipliniral, ko je dovolil uničenje Jeruzalema. Bolje bi bilo, da bi se iz tega kaj naučili, tako da bi razmislili o svoji neposlušnosti in o tem, da morajo spremeniti stališče. (Žalostinke 3:40, 42)

To, kako nam koristi, če nas Jehova disciplinira, lahko primerjamo z zorenjem sadeža. O Božjem discipliniranju Biblija pravi: »Tistim, ki so bili tako vzgajani, prinese sad, poln miru, namreč pravičnost.« (Hebrejcem 12:11) Tako kot sadež potrebuje čas, da dozori, tudi mi potrebujemo čas, da se odzovemo na Jehovov pouk in spremenimo svoje stališče. Če denimo zaradi napačnega ravnanja izgubimo kakšno prednost v občini, nas bo pripravljenost, da čakamo na Boga, obvarovala pred malodušjem in obupom. V takšnih okoliščinah so spodbudne Davidove navdihnjene besede: »[Božja] jeza traja le trenutek, njegova dobrohotnost vse življenje; zvečer se naseli jokanje, proti jutru pa pride vriskanje.« (Psalm 30:6, SSP [30:5, AC]) Če smo pripravljeni čakati na nasvet, ki nam ga da Bog po svoji Besedi in organizaciji, ter ga nato upoštevati, bo prišel čas, ko bomo ‚vriskali‘.

Za zrelost je potreben čas

Če ste mladi ali pa ste se nedavno krstili, si morda želite kakšne odgovornosti v krščanski občini. Vendar je potreben čas, da si lahko pridobite duhovno zrelost, brez katere ne morete nositi teh odgovornosti. Zato izkoristite svojo mladost oziroma prva leta po krstu, da bi duhovno napredovali. Dobro bi bilo na primer, da preberete celotno Biblijo, si pridobite krščanske lastnosti in se naučite spretno pridobivati učence. (Propovednik 12:1) Če ste ponižno pripravljeni čakati, vam bo Jehova ob svojem času zaupal več odgovornosti.

Potrpežljivi pa moramo biti tudi, ko pridobivamo učence. To delo je podobno delu kmetovalca, ki mora seme vedno znova zalivati, dokler Bog ne da, da zraste. (1. Korinčanom 3:7; Jakob 5:7) Z drugimi moramo potrpežljivo preučevati Biblijo mesece ali celo več let, da v svojem srcu razvijejo vero v Jehova in da ga pričnejo ceniti. Na Jehova čakamo tudi, ko vztrajamo, kljub temu da se učenci sprva ne odzovejo na to, kar se učijo. Če nazadnje pokažejo vsaj malo hvaležnosti, je to lahko dokaz, da se odzivajo na Jehovovega duha. Če ste potrpežljivi, se boste lahko veselili, ko boste opazovali, kako Jehova vašega učenca vzgaja v Kristusovega učenca. (Matej 28:20)

S tem ko čakamo, kažemo ljubezen

Zgled tega, kako lahko s čakanjem kažemo ljubezen in zaupanje, nam je ostarela sestra, ki živi v sušnem predelu Andov v Južni Ameriki. Ona in njena duhovna sestra sta edini Jehovovi priči v vasi, kjer živita. Ali si lahko zamislite, kako željno čakata na obisk kakega sokristjana? Nekoč ju je želel okrajni nadzornik prvič obiskati, vendar se je na poti izgubil. Moral se je vrniti na začetek poti, zato je prišel kar nekaj ur kasneje. Bilo je že krepko čez polnoč, ko je nazadnje v daljavi le zagledal vas. Na tem področju ni bilo elektrike, zato je bil presenečen, da vidi luč. Kako srečen je bil, ko je končno prispel do vasi in videl, da je luč pravzaprav oljna svetilka, ki jo je v rokah držala ostarela sestra! Prepričana je bila, da bo prišel, zato je čakala.

Tudi mi smo srečni, medtem ko s podobno potrpežljivostjo čakamo na Jehova. Prepričani smo, da bo držal svoje obljube. In podobno kot ta potujoči nadzornik cenimo tiste, ki ljubeče čakajo na nas. Torej ni presenetljivo, da Bogu ugajajo tisti, ki čakajo nanj. Biblija pravi: »GOSPODU so po volji takšni, [. . .] ki pričakujejo njegovo dobroto.« (Psalm 147:11, SSP)

[Slika na strani 18]

Na Jehova z veseljem čakajo tisti, ki marljivo opravljajo delo, s katerim ga slavijo