Nadzorniki so postavljeni, da pasejo čredo

JEZUS se je med služenjem na zemlji zares izkazal za »dobrega pastirja«. (Jan. 10:11) Ko je videl množice ljudi, ki so mu vneto sledili, »so se mu zasmilili, ker so bili izmučeni in razkropljeni kakor ovce brez pastirja«. (Mat. 9:36) Peter in drugi apostoli so opazili njegovo ljubečo skrb. Bil je povsem drugačen od lažnih izraelskih pastirjev, ki so čredo tako zelo zanemarili, da so se ovce razkropile in duhovno stradale. (Ezek. 34:7, 8) Jezus je odlično poučeval in skrbel za ovce. Zanje je bil celo pripravljen dati svoje življenje. S takšnim zgledom je apostole poučil, kako pomagati verujočim, da se vrnejo k Jehovu, »pastirju in nadzorniku svoje duše«. (1. Pet. 2:25)

² Ko je Jezus ob neki priložnosti govoril s Petrom, je poudaril, kako pomembno je hraniti in pasti ovce. (Jan. 21:15–17) Petru so njegove besede gotovo segle do srca in kasneje je starešine v takratni krščanski občini spodbudil: »Pasite Božjo čredo, ki vam je zaupana, in skrbno pazite nanjo, pa ne pod prisilo, ampak z veseljem, ker je to Bogu všeč. Tega ne delajte iz pohlepa po dobičku, ampak z vsem svojim srcem, tudi ne tako, da bi gospodovali nad temi, ki vam jih je Bog zaupal, ampak postanite čredi za zgled.« (1. Pet. 5:1–3) Petrove besede veljajo tudi za nadzornike v današnji občini. Starešine posnemajo Jezusa, tako da so požrtvovalni in goreči, ko čredi dajejo zgled in jo vodijo pri služenju Jehovu. (Heb. 13:7)

³ Lahko smo hvaležni, da imamo v občini po duhu postavljene nadzornike. Njihova ljubeča skrb nam zelo koristi. Nadzorniki na primer spodbujajo vse v občini in se zanje osebno zanimajo. Vsak teden prizadevno vodijo občinske shode, na katerih si vsi krepimo vero. (Rim. 12:8) Trudijo se obvarovati čredo pred škodljivimi vplivi, kot so hudobni ljudje. (Iza. 32:2; Titu 1:9–11) S tem da vodijo v oznanjevanju, nas spodbujajo, da tudi mi vsak mesec redno oznanjujemo dobro novico. (Heb. 13:15–17) Jehova po teh »darovih v obliki ljudi« skrbi za to, da je občina močna. (Efež. 4:8, 11, 12)

⁴ Za občino mora biti primerno poskrbljeno. Zato morajo moški, ki se jih postavi za nadzornike, ustrezati pogojem, ki so opisani v Božji Besedi. Samo če izpolnjujejo te pogoje, lahko rečemo, da so postavljeni po svetem duhu. (Apd. 20:28) Res je, da so svetopisemska merila za krščanske nadzornike visoka, saj imajo ti bratje resno odgovornost. Vseeno pa niso tako visoka, da jih krščanski moški, ki zares ljubijo Jehova in se mu dajo na razpolago, ne bi mogli doseči. Vsem bi moralo biti očitno, da nadzorniki svetopisemske nasvete udejanjajo v vsakodnevnem življenju.

⁵ Apostol Pavel je v prvem pismu Timoteju in pismu Titu navedel osnovne svetopisemske pogoje za nadzornike. V 1. Timoteju 3:1–7 beremo: »Če si kdo prizadeva, da bi služil kot nadzornik, si želi lepega dela. Zato naj bo nadzornik tak, da mu ni kaj očitati, naj bo poročen samo z eno ženo, naj bo v vsem zmeren, razsoden, naj živi urejeno, naj bo gostoljuben, usposobljen za poučevanje, naj ne bo pijanec, naj ne bo nasilnež, ampak naj bo razumen, ne prepirljiv, ne tak, ki ljubi denar. Naj dobro vodi svojo družino in ima otroke, ki so poslušni in se lepo vedejo. Če namreč kdo ne zna voditi svoje družine, kako bo skrbel za Božjo občino? Nadzornik naj ne bo nekdo, ki je šele pred kratkim postal kristjan, da se ne bi prevzel in tako prejel isto obsodbo, kakršno je prejel Hudič. Prav tako mora imeti dober sloves med tistimi, ki niso del krščanske občine, da si ne bi nakopal sramote in da se ne bi ujel v Hudičevo zanko.«

⁶ Titu pa je pisal takole: »Na Kreti sem te pustil zato, da popraviš, kar ni v redu, in da v skladu z navodili, ki sem ti jih dal, po mestih postaviš starešine. Starešina mora biti tak, da mu ni kaj očitati, poročen naj bo samo z eno ženo in ima verne otroke, ki niso na slabem glasu kot razbrzdani ali uporni. Nadzornik namreč skrbi za Božje zadeve, zato mora biti tak, da mu ni kaj očitati. Ne sme biti samovoljen, ne vzkipljiv, ne pijanec, ne nasilnež, ne pohlepen po dobičku, ampak mora biti gostoljuben, ljubiti mora to, kar je dobro, biti mora razsoden, pravičen, vdan Bogu, tak, ki se zna obvladovati in ki se pri svojem poučevanju trdno drži zanesljivega sporočila. Tako bo lahko s koristnim poukom spodbujal druge in opominjal tiste, ki nasprotujejo.« (Titu 1:5–9)

⁷ Čeprav se svetopisemski pogoji za nadzornike na prvi pogled morda zdijo prezahtevni, krščanskih moških to ne bi smelo odvrniti od tega, da bi si prizadevali za to delo. Ko nadzorniki odsevajo lepe krščanske lastnosti, ki se od njih pričakujejo, k temu spodbujajo še druge v občini. Pavel je napisal, da so takšni »darovi v obliki ljudi« postavljeni za to, »da bi usposabljali svete, služili drugim in krepili Kristusovo telo, dokler ne pridemo vsi do enotnosti v veri in si ne pridobimo točnega spoznanja o Božjem Sinu, dokler ne odrastemo in postanemo popolnoma zreli kakor Kristus«. (Efež. 4:8, 12, 13)

⁸ Nadzornik ne more biti mlad fant ali nekdo, ki je šele pred kratkim postal kristjan. Nadzorniki so moški, ki imajo kot kristjani veliko izkušenj, dobro poznajo in razumejo Sveto pismo ter iskreno ljubijo občino. Ni jih strah stopiti do prestopnikov, jih ustrezno opomniti in tako zaščititi ovce pred vsakim, ki bi jih hotel sebično izkoristiti. (Iza. 32:2) Nadzorniki bi morali med vsemi v občini veljati za duhovno zrele moške, ki resnično skrbijo za Božjo čredo.

⁹ Tisti, ki izpolnjujejo pogoje za nadzornike, v svojem življenju kažejo uporabno modrost. Nadzornik, ki je poročen, upošteva krščansko merilo za zakonsko zvezo, namreč da mora biti poročen samo z eno ženo in dobro voditi svojo družino. Če ima verne otroke, ki so poslušni in se lepo vedejo in niso na slabem glasu kot razbrzdani ali uporni, ga lahko bratje in sestre v občini glede družinskega in krščanskega življenja brez zadržkov prosijo za nasvet. Nadzornik mora biti tak, da mu ni kaj očitati, in mora imeti dober sloves celo med tistimi, ki niso del krščanske občine. Proti njemu ne bi smelo biti nobene utemeljene obtožbe, da se neprimerno vede in tako blati dobro ime občine. Prav tako naj ne bi bil nedavno pokaran zaradi resnejšega prestopka. Drugi v občini naj bi z veseljem posnemali njegov dobri zgled in mu zaupali, da bo v duhovnem pogledu skrbel zanje. (1. Kor. 11:1; 16:15, 16)

¹⁰ Takšni moški imajo lahko v krščanski občini podobno vlogo, kot so jo imeli starešine v Izraelu, ki so opisani kot »modri, preudarni in izkušeni«. (5. Mojz. 1:13) Nadzorniki niso brez greha, vseeno pa so v občini in širši skupnosti znani kot pravični moški, ki spoštujejo Boga in v svojem življenju že nekaj časa kažejo, da jih pri vsem vodijo Božja načela. Ker jim ni kaj očitati, lahko pred občino govorijo brez zadržkov. (Rim. 3:23)

¹¹ Moški, ki ustreza pogojem za nadzornika, mora biti zmeren v svojem osebnem življenju in v tem, kaj pričakuje od drugih. Nadzorniki niso fanatiki. V svojem življenju odsevajo uravnovešenost in se znajo obvladovati. Zmernost na primer kažejo pri hrani, pijači, sprostitvi, hobijih in razvedrilu. Pri uživanju alkohola so zmerni, tako da jih ni mogoče obtožiti, da so bili pijani ali da so pijanci. Nekdo, ki mu zaradi opojne pijače otopijo čuti, zlahka izgubi samoobvladanje in ne more skrbeti za duhovnost občine.

¹² Da je nekdo lahko nadzornik v občini, mora živeti urejeno. Njegove dobre navade so opazne v osebnem videzu, domu in vsakodnevnih dejavnostih. Takšen moški se ogiba odlašanja. Vidi, kaj je treba storiti, in v skladu s tem načrtuje. Ravna se po Božjih načelih.

¹³ Nadzornik mora biti razumen. Mora biti zmožen enotno sodelovati z drugimi starešinami. Prav tako bi moral imeti pravilen pogled nase in od drugih ne bi smel preveč zahtevati. Kot razumen človek ni prepričan, da ima vedno on prav, in ne misli, da je njegovo mnenje pomembnejše od mnenja sostarešin. Drugi se morda odlikujejo po lastnostih ali sposobnostih, ki jih mogoče sam nima. Starešina pokaže razumnost, ko se pri odločanju trdno opira na Sveto pismo in si prizadeva posnemati zgled Jezusa Kristusa. (Fil. 2:2–8) Starešina ni prepirljiv niti nasilen, ampak je do drugih spoštljiv in nanje gleda kot na boljše od sebe. Ni samovoljen, zato ne vztraja, da bi morali drugi vedno sprejeti njegovo zamisel ali mnenje. Ni vzkipljiv, ampak si prizadeva biti v mirnih odnosih z drugimi.

¹⁴ Poleg tega je moški, ki služi kot nadzornik v občini, razsoden. To pomeni, da je preudaren in ne sodi prenagljeno. Dobro razume Jehovova načela in ve, kako jih udejanjati. Razsoden človek je sprejemljiv za nasvete in navodila. Ni hinavski.

¹⁵ Pavel je Tita spomnil, da nadzornik ljubi to, kar je dobro. Mora biti pravičen in vdan Bogu. Te lastnosti so opazne pri njegovem ravnanju z drugimi ter pri tem, da se odločno zavzema za to, kar je prav in dobro. Povsem je vdan Jehovu in se dosledno drži pravičnih načel. Zaupne informacije zna zadržati zase. Je tudi iskreno gostoljuben. Velikodušno se razdaja za druge in jim s svojim imetjem rad pomaga. (Apd. 20:33–35)

¹⁶ Da bi nadzornik lahko svojo nalogo opravljal učinkovito, mora biti usposobljen za poučevanje. Pavel je Titu rekel, da bi moral biti nadzornik tak, »ki se pri svojem poučevanju trdno drži zanesljivega sporočila. Tako bo lahko s koristnim poukom spodbujal druge in opominjal tiste, ki nasprotujejo.« (Titu 1:9) Zna dopovedovati, dokazovati, premagovati ugovore in uporabljati svetopisemske vrstice tako, da druge prepriča in jim okrepi vero. Tako poučuje v dobrih in slabih časih. (2. Tim. 4:2) Je potrpežljiv, zato lahko na blag način pokara nekoga, ki greši, ali pa prepriča nekoga, ki je v dvomih, in ga spodbudi h koristnim delom, ki temeljijo na veri. Nadzornik to pomembno zahtevo izpolnjuje tako, da je sposoben poučevati pred občinstvom ali zasebno.

¹⁷ Za starešine je pomembno, da goreče oznanjujejo. Očitno bi moralo biti, da si tudi v tem prizadevajo posnemati Jezusa, ki mu je bilo oznanjevanje dobre novice najpomembnejše v življenju. Jezus se je zanimal za svoje učence in jim je pomagal, da so postali učinkoviti oznanjevalci. (Mar. 1:38; Luk. 8:1) Starešine s tem, da so kljub natrpanemu urniku odločeni oznanjevati, celotno občino spodbujajo, da kaže podobno gorečnost. Če starešine oznanjujejo tako s člani svoje družine kot z drugimi v občini, lahko vsi spodbujajo drug drugega. (Rim. 1:11, 12)

¹⁸ Morda se iz vsega tega zdi, da se zelo veliko pričakuje od nekoga, ki služi kot nadzornik. Seveda noben nadzornik ne more popolnoma doseči visokih meril, ki so zapisana v Svetem pismu. Vseeno pa pri postavljenem starešinu v občini nobena od omenjenih lastnosti ne bi smela manjkati v tolikšni meri, da bi se mu to lahko štelo za resno pomanjkljivost. Nekateri starešine so morda boljši na enem področju, drugi pa so boljši na drugih področjih. Zato ima starešinstvo kot celota vse lastnosti, ki so potrebne za to, da dobro vodi Božjo občino.

¹⁹ Ko starešine priporočajo brata za nadzornika, bi morali imeti v mislih naslednje besede apostola Pavla: »Govorim vsakemu od vas, naj o sebi nima previsokega mnenja, ampak naj o sebi misli razumno, vsak pač na podlagi vere, ki mu jo je dal Bog.« (Rim. 12:3) Vsak starešina bi moral nase gledati kot na manj pomembnega. Nihče od starešin naj ne bo prepravičen, ko ugotavljajo, ali brat ustreza pogojem za postavitev. (Prid. 7:16) Starešinstvo ima jasno v mislih svetopisemske zahteve za nadzornike, ko ocenjuje, ali brat v razumni meri dosega ta merila. Ko starešine nekoga priporočajo, upoštevajo človeško nepopolnost, so nepristranski in nehinavski. S tem pokažejo, da spoštujejo Jehovova pravična merila, in delajo v korist občine. Ko razmišljajo, ali bi brata priporočili, prosijo Boga za svetega duha in skrbno preverijo, ali izpolnjuje svetopisemske pogoje. To je ena njihovih resnih odgovornosti. Ravnati morajo v skladu s Pavlovim opominom: »Na nikogar prehitro ne polagaj rok.« (1. Tim. 5:21, 22)

²⁰ Duhovno usposobljeni moški dokazujejo, da jih vodi sveti duh, in v svojem življenju kažejo sad tega duha. Pavel navaja devet lastnosti sadu duha, in sicer »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobroto, vero, blagost, samoobvladanje«. (Gal. 5:22, 23) Takšni nadzorniki poživljajo svoje brate in sestre ter občini pomagajo, da je enotna pri opravljanju svete službe. Iz njihovega ravnanja in sadov njihovega dela se vidi, da so postavljeni po svetem duhu. (Apd. 20:28)

²¹ Nujno je, da starešine sodelujejo med sabo, saj s tem prispevajo k enotnosti v občini. Kljub temu da so si morda zelo različni, ohranjajo enotnost tako, da spoštljivo prisluhnejo drug drugemu tudi takrat, ko se o čem ne strinjajo. Vsak od njih bi moral biti pripravljen popustiti in podpreti končno odločitev starešinstva, razen če ni kršeno kakšno svetopisemsko načelo. Tako starešina pokaže, da ga vodi »modrost, ki je od zgoraj«. Ta modrost »si prizadeva za mir, je razumna«. (Jak. 3:17, 18) Noben starešina ne bi smel misliti, da je boljši od drugih starešin, in naj ne bi skušal prevladati nad njimi. Ko starešine kot celota delajo v korist občine, pravzaprav sodelujejo z Jehovom. (1. Kor., 12. pogl.; Kol. 2:19)

²² Zreli krščanski moški bi si morali želeti, da postanejo nadzorniki. (1. Tim. 3:1) Vendar se od starešina zahteva delo in požrtvovalnost. To pomeni, da se da na razpolago, da bi skrbel za duhovne potrebe bratov in sester. Brat, ki si prizadeva za nadzorniško službo, se trudi ustrezati svetopisemskim pogojem.

²³ Brat, ki že dolgo zvesto služi kot starešina, morda zboli ali pa zaradi česa drugega ne more več opravljati nadzorniškega dela. Ali pa morda zaradi starosti ne more več opravljati svojih nalog. Kljub temu naj bi nanj, dokler je postavljen, še vedno gledali kot na starešina in ga spoštovali. Ni treba, da zaradi svojih omejitev neha služiti kot starešina. Še vedno je vreden dvojne časti, ki pripada vsem marljivim starešinam, ki po svojih najboljših močeh služijo kot pastirji črede.

²⁴ Toda če brat zaradi spremenjenih osebnih okoliščin meni, da bi bilo zanj bolje, da ne služi več kot starešina, se lahko tako odloči. (1. Pet. 5:2) Še naprej bi ga morali spoštovati. Čeprav nima več starešinskih nalog in dolžnosti, lahko za občino še vedno stori veliko dobrega.

²⁵ Starešine v občini skrbijo za različne naloge. Te naloge so: koordinator starešinstva, tajnik, službeni nadzornik, vodja Preučevanja Stražnega stolpa in nadzornik shoda Življenje in oznanjevanje. Številni starešine služijo kot nadzorniki skupin. Starešine opravljajo te naloge za nedoločen čas. Če se kdo od njih preseli, če iz zdravstvenih razlogov ne more več opravljati svoje naloge ali če ne ustreza več svetopisemskim pogojem, starešinstvo izbere drugega starešina, da prevzame njegovo nalogo. Če v občini ni dovolj nadzornikov, mora en starešina morda opravljati več nalog, dokler pogojem za postavitev ne ustrezajo še drugi bratje.

²⁶ Koordinator starešinstva služi na sestankih starešin kot predsedujoči. Pri skrbi za Božjo čredo ponižno sodeluje z drugimi starešinami. (Rim. 12:10; 1. Pet. 5:2, 3) Biti bi moral dober organizator in sposoben marljivo predsedovati. (Rim. 12:8)

²⁷ Tajnik skrbi za občinske zapise in obvešča starešine o pomembnih pismih in dopisih. Če je treba, se mu za pomoč lahko dodeli kakšnega starešina ali sposobnega strežnega služabnika.

²⁸ Službeni nadzornik skrbi za oznanjevalsko dejavnost in za druge zadeve, povezane z oznanjevanjem. Redno obiskuje vse oznanjevalske skupine, tako da vsak mesec en konec tedna obišče drugo skupino. V manjših občinah, kjer je le nekaj skupin, lahko vsako obišče dvakrat letno. Med obiskom skupine vodi shode za terensko službo, na oznanjevanju sodeluje z oznanjevalci in jim pomaga pri ponovnih obiskih ter svetopisemskih tečajih.

²⁹ Ena od posebnih nalog v občini je služiti kot nadzornik skupine. Med njegove naloge spada: 1. da se dejavno zanima za duhovnost vsakega posameznika v oznanjevalski skupini; 2. da vsakemu v skupini pomaga, da redno, prizadevno in z veseljem sodeluje v oznanjevanju; 3. da strežnim služabnikom v skupini pomaga in jih šola, da bi si prizadevali za nadzorniško službo in ustrezali pogojem, da bi lahko dobili dodatne odgovornosti v občini. Starešinstvo se odloči, kateri bratje so najbolj usposobljeni, da bi izpolnili vse vidike te naloge.

³⁰ Zaradi posebnih značilnosti te naloge naj bi bil nadzornik oznanjevalske skupine, če je le mogoče, starešina. Lahko pa jo opravlja tudi usposobljen strežni služabnik, dokler ni na voljo kakšnega starešina. Ker strežni služabnik, ki opravlja to nalogo, nima vloge nadzornika v občini, se imenuje služabnik skupine. Svojo nalogo opravlja pod vodstvom starešin.

³¹ Pomemben vidik dela nadzornika skupine je to, da skupino vodi v oznanjevanju. S tem, da redno, goreče in navdušeno oznanjuje, je v spodbudo vsem oznanjevalcem v svoji skupini. Ker oznanjevalci v skupini cenijo to, da so skupaj in se medsebojno spodbujajo in si pomagajo, je treba za skupinsko oznanjevanje sestaviti takšen urnik, ki bi ustrezal večini. (Luk. 10:1–16) Nadzornik mora poskrbeti, da je za oznanjevanje vedno dovolj področja. Običajno on vodi shod za terensko službo in za tisti dan organizira oznanjevalce. Ko sam ne more biti navzoč, bi moral urediti, da bi za te naloge poskrbel drug starešina ali strežni služabnik. Če pa tudi to ni možno, naj bi za te naloge poskrbel kakšen usposobljen oznanjevalec. Tako bo lahko oznanjevalce v skupini nekdo vodil.

³² Nadzornik skupine naj bi svojo skupino že vnaprej pripravil na obisk službenega nadzornika tako, da jo obvesti o času obiska in vzbudi navdušenje za ta dogodek, ki bo vsem koristil. Ko vsi v skupini vedo za ta obisk, ga bodo lahko z veseljem podprli.

³³ Vsaka oznanjevalska skupina je namenoma majhna. To nadzorniku skupine omogoča, da dobro spozna vse v svoji skupini. Kot ljubeč pastir se močno zanima za vsakega posebej. Vsem skuša osebno pomagati in jih spodbujati k oznanjevanju ter obiskovanju občinskih shodov in sodelovanju na njih. Prizadeva si narediti, kar koli je potrebno, da bi vsakemu posamezniku pomagal ostati duhovno močan. Če kdo zboli ali postane potrt, ga osebno obišče in spodbudi. Nekatere morda s spodbudnim predlogom ali nasvetom motivira, da si prizadevajo za dodatne naloge v občini in ji tako še bolj koristijo. Razumljivo je, da bo nadzornik skupine pomagal predvsem bratom in sestram v svoji skupini. Vendar se kot starešina in pastir ljubeče zanima za vse v občini in je pripravljen pomagati vsakemu, ki potrebuje pomoč. (Apd. 20:17, 28)

³⁴ Ena od nalog nadzornika skupine je tudi ta, da pomaga zbrati poročila o oznanjevanju od tistih, ki so v njegovi oznanjevalski skupini. Ta poročila potem pošlje tajniku. Vsak oznanjevalec lahko nadzorniku skupine pomaga s tem, da pravočasno odda poročilo o oznanjevanju. To lahko stori tako, da svoje poročilo na koncu meseca izroči nadzorniku skupine ali pa ga v kraljestveni dvorani vrže v skrinjico, ki je namenjena poročilom o oznanjevanju.

³⁵ Za določene stvari skrbi občinski službeni odbor, ki ga sestavljajo koordinator starešinstva, tajnik in službeni nadzornik. Službeni odbor na primer odobri, da se kraljestvena dvorana lahko uporabi za poročni ali pogrebni govor. Prav tako je odgovoren, da se posamezne oznanjevalce razporedi v oznanjevalske skupine. Odobri tudi prošnje za redno in pomožno pionirsko službo in za druge oblike službe. Službeni odbor deluje pod vodstvom starešinstva.

³⁶ Smernice glede nekaterih dolžnosti teh bratov – pa tudi vodja Preučevanja Stražnega stolpa, nadzornika shoda Življenje in oznanjevanje in drugih v starešinstvu – priskrbi podružnični urad.

³⁷ Starešinstvo v vsaki občini se redno sestane in razpravlja o zadevah, ki so povezane z duhovnim napredkom občine. Starešine imajo sestanek med obiskom okrajnega nadzornika in približno tri mesece po vsakem njegovem obisku. Seveda se starešine lahko sestanejo vsakič, ko to zahtevajo okoliščine.

³⁸ Nadzorniki so nepopolni, vseeno pa se vsakega v občini spodbuja, da se jim podreja, saj tako želi Jehova. Ker predstavljajo Jehova in njegovo teokratično vlado, za svoja dejanja odgovarjajo njemu. V Hebrejcem 13:17 piše: »Ubogajte tiste, ki med vami vodijo, in se jim podrejajte, saj stalno skrbijo za vas in bodo za to dajali odgovor. Tako bodo za vas skrbeli z veseljem, ne pa z vzdihovanjem, kar bi vam bilo v škodo.« Tako kot Jehova po svetem duhu nadzornike postavi, tako nadzornike, ki ne kažejo sadu duha in ne živijo po svetopisemskih zahtevah, po svetem duhu tudi odstavi.

³⁹ Ali nismo hvaležni za marljivo delo in odličen zgled nadzornikov v občini? Pavel je brate v tesaloniški občini spodbudil: »Prosimo vas, bratje, spoštujte tiste, ki se med vami zelo trudijo in vas vodijo v Gospodovem delu ter opominjajo. Zaradi njihovega dela jih še posebej cenite in jih imejte radi.« (1. Tes. 5:12, 13) Ker marljivi občinski nadzorniki opravljajo veliko dela, je naše služenje Bogu lažje in prijetnejše. Pavel v svojem prvem pismu Timoteju tudi omenja, kakšen odnos naj bi posamezniki v občini imeli do nadzornikov: »Starešine, ki dobro predsedujejo občini, naj se šteje za vredne dvojne časti, še zlasti tiste, ki si zelo prizadevajo oznanjevati in poučevati Božjo besedo.« (1. Tim. 5:17)

⁴⁰ Včasih se določene starešine postavi, da služijo kot člani skupin za obiskovanje pacientov. Drugi služijo v odborih za stike z bolnišnicami. Ti bratje obiskujejo bolnišnice in zdravnike ter jih spodbujajo k temu, da še naprej zdravijo Jehovove priče. Poleg tega jih oskrbujejo z informacijami o alternativnem brezkrvnem zdravljenju. Drugi nadzorniki lahko Kraljestvo podpirajo tako, da pomagajo graditi in vzdrževati kraljestvene in zborske dvorane ali pa služijo kot člani zborovalnih odborov. Vsi v organizaciji cenijo marljivo delo teh bratov in to, da se razdajajo. Vsekakor takšne brate cenimo. (Fil. 2:29)

⁴¹ Vodstveni organ poskrbi za postavitev usposobljenih starešin, da služijo kot okrajni nadzorniki. Podružnični urad jih dodeli v okraje, v katerih običajno dvakrat na leto obiščejo vsako občino. Redno obiskujejo tudi pionirje, ki služijo na oddaljenih področjih. Okrajni nadzorniki vnaprej načrtujejo, kdaj bodo obiskali posamezno občino. Da bi občini ta obisk kar najbolj koristil, jo o tem dovolj zgodaj obvestijo.

⁴² Koordinator starešinstva organizira stvari tako, da bi bil obisk okrajnega nadzornika duhovna osvežitev za celotno občino. (Rim. 1:11, 12) Ko od okrajnega nadzornika prejme obvestilo o obisku občine in informacije o tem, kaj z ženo (če je poročen) potrebujeta, s pomočjo drugih bratov poskrbi za nastanitev in drugo, kar je potrebno. Poleg tega uredi, da so o teh stvareh obveščeni vsi, tudi okrajni nadzornik.

⁴³ Okrajni nadzornik se dogovori s koordinatorjem starešinstva za urnik shodov, tudi shodov za terensko službo. Pri sestavljanju urnika se upoštevajo predlogi okrajnega nadzornika in smernice podružničnega urada. Vsi v občini morajo biti vnaprej obveščeni glede časa in kraja občinskih shodov, sestanka s pionirji ter sestanka s starešinami in strežnimi služabniki. Obveščeni morajo biti tudi o kraju in času shodov za terensko službo.

⁴⁴ V torek popoldne okrajni nadzornik pregleda Občinske kartice oznanjevalcev, poročila o obiskovanju shodov, evidenco področij in računovodstvo. Tako lahko vidi, kaj morda občina potrebuje in kako lahko pomaga tistim, ki so odgovorni, da skrbijo za to dokumentacijo. Koordinator starešinstva mora poskrbeti, da okrajni nadzornik to dokumentacijo dobi pravočasno.

⁴⁵ Med obiskom občine si okrajni nadzornik, kolikor je mogoče, vzame čas za pogovor s posameznimi oznanjevalci – bodisi na shodih, na oznanjevanju, med obroki pa tudi ob drugih priložnostih. Poleg tega se sestane s starešinami in strežnimi služabniki, da bi jim s svetopisemskimi nasveti, predlogi in spodbudami pomagal, da bodo lažje pasli čredo, ki jim je zaupana. (Preg. 27:23; Apd. 20:26–32; 1. Tim. 4:11–16) Prav tako se sestane s pionirji, da bi jih spodbudil pri njihovem delu in jim osebno svetoval glede kakršnih koli težav, ki jih morda imajo na oznanjevanju.

⁴⁶ Če je treba posvetiti pozornost še čemu, bo okrajni nadzornik med svojim obiskom pomagal, kolikor bo le lahko. Če zadeve ne morejo rešiti med njegovim obiskom, lahko starešinam ali vpletenim posameznikom pomaga najti ustrezne svetopisemske smernice. Če je kaj takega, da bi bilo treba obvestiti tudi podružnični urad, bo okrajni nadzornik skupaj s starešinami poskrbel, da podružnica dobi podrobno poročilo o zadevi.

⁴⁷ Okrajni nadzornik je med svojim obiskom v občini navzoč na rednih občinskih shodih. Tu in tam se te shode lahko prilagodi v skladu z napotki podružničnega urada. Na shodih ima govore, s katerimi želi občino spodbuditi, poučiti in ohrabriti. Prizadeva si, da bi bratje in sestre v občini še bolj ljubili Jehova, Jezusa Kristusa in organizacijo.

⁴⁸ Eden od ciljev obiska okrajnega nadzornika je spodbuditi občino h gorečemu oznanjevanju in ji pomagati s praktičnimi predlogi. Mnogim oznanjevalcem bo morda uspelo stvari urediti tako, da bodo v tednu, ko občino obišče okrajni nadzornik, več oznanjevali ali celo v tem mesecu pomožno pionirali. Za oznanjevanje z njim ali njegovo ženo se lahko dogovori vsak, ki to želi. Lahko je zelo koristno, če oznanjevalci okrajnega nadzornika ali njegovo ženo povabijo na svetopisemske tečaje in ponovne obiske. Tvoje prizadevanje, da med obiskom okrajnega nadzornika po svojih najboljših močeh podpreš oznanjevanje, se zelo ceni. (Preg. 27:17)

⁴⁹ Vsako leto se za vsak okraj organizirata dva okrajna zbora. Za organizacijo teh zborov je odgovoren okrajni nadzornik, ki določi zborskega nadzornika in pomočnika zborskega nadzornika. Pri organizaciji zbora tesno sodelujeta z njim. Tako se lahko okrajni nadzornik posveti predvsem programu zbora. Okrajni nadzornik določi še druge sposobne brate, da skrbijo za različne oddelke. Po vsakem zboru poskrbi tudi za revizijo okrajnega računovodstva. Na enem od obeh okrajnih zborov kot gostujoči govornik služi predstavnik podružničnega urada. Zaradi velikih razdalj ali premajhnih zborskih prostorov so nekateri okraji razdeljeni na dva ali več delov in vsak ima svoj okrajni zbor.

⁵⁰ Okrajni nadzornik na koncu vsakega meseca odda svoje poročilo o oznanjevanju neposredno podružnici. Če ima okrajni nadzornik pri opravljanju svojega dela kakšne manjše stroške, ki so povezani s potovanjem, hrano, nastanitvijo in drugim, jih lahko predloži podružničnemu uradu, če jih ni pokrila občina, v kateri je služil. Potujoči predstavniki so prepričani, da bo za njihove materialne potrebe glede na Jezusovo obljubo poskrbljeno, če jim bo Jehovovo kraljestvo na prvem mestu v življenju. (Luk. 12:31) Občine bi morale ceniti, da lahko tem predanim starešinam, ki služijo občini, izkažejo gostoljubnost. (3. Jan. 5–8)

⁵¹ V vsakem podružničnem uradu Jehovovih prič po svetu deluje podružnični odbor, v katerem služijo najmanj trije duhovno usposobljeni in zreli bratje. Njihova naloga je, da nadzorujejo oznanjevalsko dejavnost v eni državi ali več državah, za katere skrbi podružnica. Eden od članov odbora služi kot koordinator podružničnega odbora.

⁵² Člani podružničnega odbora obravnavajo zadeve, ki se tičejo vseh občin na področju podružnice. Podružnični odbor nadzoruje oznanjevanje dobre novice o Kraljestvu na celotnem področju podružnice in skrbi za to, da se po potrebi ustanovijo občine in okraji. Posveča se tudi dejavnosti misijonarjev ter posebnih, rednih in pomožnih pionirjev. Da bi vse potekalo »spodobno in urejeno«, podružnični odbor pri organiziranju zborov in zborovanj pripravi vse potrebno in razdeli naloge. (1. Kor. 14:40)

⁵³ V nekaterih državah se ustanovi deželni odbor, ki deluje pod nadzorom podružničnega odbora v drugi državi. Tako se lahko v državi, v kateri služi deželni odbor, bolje nadzoruje delo. Ta odbor skrbi za betelski dom in pisarno, ureja korespondenco in poročila, običajno pa tudi skrbi za delovanje na področju. Deželni odbor sodeluje s podružničnim odborom pri podpiranju dela v prid Kraljestva.

⁵⁴ Vse, ki služijo v podružničnih odborih in deželnih odborih, postavi Vodstveni organ.

⁵⁵ Vodstveni organ skrbi za to, da vse podružnice po svetu od časa do časa obiščejo usposobljeni bratje. Brat, ki opravlja to nalogo, se imenuje predstavnik svetovnega središča. Njegova glavna naloga je spodbuditi betelsko družino ter podružničnemu odboru pomagati pri problemih ali vprašanjih, ki se morda pojavljajo pri oznanjevanju in pridobivanju učencev. Poleg tega se posebej sestane z izbranimi okrajnimi nadzorniki in posebej z nekaterimi terenskimi misijonarji. Z njimi se pogovarja o njihovih problemih in potrebah ter jim da potrebne spodbude za njihovo najpomembnejšo dejavnost – oznanjevanje Kraljestva in pridobivanje učencev.

⁵⁶ Predstavnik svetovnega središča se zelo zanima, kaj se na področju podružnice dosega pri oznanjevanju Kraljestva in drugih občinskih dejavnostih. Če čas dopušča, lahko obišče tudi dislocirane prevajalske pisarne. Predstavnik svetovnega središča med obiskom podružnice, kolikor je to mogoče, sodeluje tudi pri oznanjevanju Kraljestva.

⁵⁷ Marljivost in ljubeča skrb zrelih krščanskih moških nam zelo koristita. Ko se podrejamo nadzornikom, ki so postavljeni, da pasejo čredo, sodelujemo z glavo občine Jezusom Kristusom. (1. Kor. 16:15–18; Efež. 1:22, 23) Zato v občinah po vsem svetu deluje Božji duh, Božja Beseda pa usmerja naše delovanje po vsej zemlji. (Ps. 119:105)