Biblijsko gledišče
Ali se lahko zanesete samo na svojo vest
GRESTE po ulici in vidite, kako čedno opravljeni ženski nevede pade na tla šop bankovcev. Ustavite se in ga poberete, ona pa je že sedla v avtomobil. Kaj boste storili? Jo poklicali ali denar stlačili v svoj žep?
Kot vam bo narekovala vest. Kaj vam le-ta govori? Še pomembnejše vprašanje pa je, ali ji lahko zaupate? Ali se lahko nanjo brez nevarnosti zanesete?
Kakšna je
Vest je naravni čut za določanje, kaj je prav in kaj ne, kaj je moralno in kaj nemoralno. Biblija v Pismu Rimljanom 2:14, 15 delovanje vesti takole pojasni: »Zakaj kadar pogani, ki nimajo postave, po naravnem vzgibu spolnjujejo, kar veleva postava, so sami sebi postava, čeprav so brez postave. S tem dokazujejo, da je to, kar ukazuje postava, zapisano v njihovih srcih: o tem pričuje tudi njihova vest, saj jih notranje sodbe bodisi obtožujejo bodisi zagovarjajo.« (EI) Zatorej je vest tista, ki naj bi vam pomagala oceniti situacije, izbrati pravo odločitev, in se presojati po opravljenih odločitvah. Ampak, ali ji lahko zaupate?
Verjetno, vendar pogojno. Navsezadnje imamo dovolj dokazov, da nezanesljiva vest lahko človeka zapelje k napačnemu ravnanju. Če vest nekaj dopušča, še ne pomeni, da to dopušča tudi Bog, torej še ne zagotavlja pravilnega ravnanja. Savel iz Tarza je na primer, ko še ni postal kristjan, vodil preganjanje kristjanov. Dovolil je celo, da so umorili krščanskega mučenca Štefana in bil zato sokrivec. Pa ga pri vsem tem vest sploh ni zapekla. (Dejanja apostolov 7:58, 59; Galatom 1:13, 14; 1. Timoteju 1:12-16)
Mnogi, ki so bili v nacistični Nemčiji med drugo svetovno vojno v esesovskih odredih, so v Hitlerjevih koncentracijskih taboriščih mučili in pobili na milijone ljudi, zatem pa trdili, da so samo izpolnjevali ukaze. Vest jim je to dopuščala, čeprav jih je obsojal ves svet, da ne omenjamo Boga. Upravičeno se jih obsoja.
Zakaj je njihova vest neustrezno delovala
Zakaj vest, če jo je ,ustvaril‘ Bog, ne deluje pravilno? To nam pojasni Biblija. Ljudje so zaradi Adamove neposlušnosti grešniki; rečeno je, da »kraljuje greh«, ki človeka naravnost sili, da dela po svojih željah (Rimljanom 5:12; 6:12). Človekova vest, ki je v začetku res bila popolna, se je zaradi greha popačila, izkrivila (Rimljanom 7:18-20). To je vzrok navzkrižju, ki ga dobro poznamo: »V sebi torej odkrivam tole: kadar hočem delati dobro, se mi ponuja zlo. . . . V svojih udih pa vidim drugo postavo, ki se bojuje proti postavi mojega razuma in me usužnjuje postavi greha, ki je v mojih udih.« (Rimljanom 7:21-23, EI)
Na našo vest, poleg teh podedovanih slabosti, vplivajo še zunanji dejavniki. Očitno je, da se je na primer vest pripadnikov prej omenjenih esesovskih čet popačila pod pritiskom zgledov. (Primerjajte Pregovori 29:25.) Podobno vpliva tudi hranjenje možganov z nezdravimi stvarmi, kot je nemorala in nasilje, ki ju nudijo TV, filmi in knjige. Če redno gledamo te reči, se nam sčasoma ne zde več tako slabe, naša vest pa postane nezanesljiva. Povedano drugače, »slaba družba pokvari dobre nravi« (1. Korinčanom 15:33, EI).
Očitno je tudi, da bo vest človeka, ki Božje zakone pozna in spoštuje, bolj zanesljivo vodila, kot tistega, ki ni tako vzgojen. Vendar včasih celo človek, ki pozna in se trudi živeti po Božjih zakonih, ugotovi, da zaradi podedovanega greha in nepopolnosti ter zunanjih vplivov njegova vest ni zanesljivo vodilo.
Kaj lahko storimo
Ali se da vest spremeniti, jo narediti bolj občutljivo za pravična načela? Dá se. Pavel je kristjanom svetoval, naj ,po preskušenem in izurjenem čutu razlikujejo med dobrim in zlim‘ (Hebrejcem 5:11-14). Da bi tako ravnali, moramo preučevati Biblijo, še posebej pa paziti, da posnemamo popoln zgled Jezusa Kristusa (1. Petrov 2:21, 22). Če se bomo torej odločali po izurjenih čutih, nas bo vest odvračala od napačnih misli in dejanj, spodbujala pa nas bo k vsemu častnemu in poštenemu.
Pa še celo takrat nihče ne bi smel samopravično reči, da je nekaj, ,kar ne vznemirja njegove vesti‘, tudi povsem pravilno. Pravilna in varna raba vesti nepopolnega človeka se lahko primerja s previdnostjo varnega voznika avtomobila. Kadar ta želi zapeljati na drugi vozni pas, bo nagonsko najprej pogledal v vzvratno ogledalo. Če tam opazi drugega voznika, ve, da je nevarno zapeljati na ta pas. Preudaren voznik tudi ve, četudi v vzvratnem ogledalu ni videl ničesar, da obstoja tako imenovani mrtvi kot, ko lahko kaj spregleda, ker tega ni videti v ogledalu. Zato se ne zanese izključno na ogledalo; preden zapelje na drugi vozni pas, se še obrne in prepriča, da tam res ni nikogar. Enako je z vestjo. Če se oglasi, jo poslušajmo! Kadar pa ne pritisne prva gumb za preplah, ravnajmo kot voznik motornega vozila, najprej se prepričajmo, da ni nevarnosti.
Razčlenimo svoje razmišljanje, prepričajmo se, ali je v soglasju z Božjim mišljenjem. Svojo vest preverjajmo na podlagi njegove Besede. V Pregovorih 3:5, 6 je zapisan moder izrek: »Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj. Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje.«
Pametno je poslušati svojo vest, še pametnejše pa je vse, kar delamo, primerjati z Božjo voljo, ki je razodeta v njegovi Besedi. Samo tedaj bomo smeli samozavestno govoriti: »Prepričani smo, da imamo dobro vest.« (Hebrejcem 13:18; 2. Korinčanom 1:12)
[Slika na strani 28]
Spreobrnjenje Sv. Pavla
[Vir slike]
Caravaggiova slika: Scala/Art Resource, N.Y.