Preučevanje nagrajuje

ALI si že kdaj opazoval ljudi pri izbiri sadja? Večina si ogleduje barvo in velikost, da bi ugotovili, ali je zrelo. Nekateri sadež povohajo. Drugi ga otipajo, celo stisnejo. Zopet drugi ga potehtajo, v vsako roko dajo po en sadež, tako da bi ugotovili, kateri je bogatejši s sokom. O čem ti ljudje razmišljajo? Analizirajo podrobnosti, ocenjujejo razlike, se spominjajo prejšnje izbire in to, kar trenutno vidijo, primerjajo s tem, kar že vedo. Ker se temu skrbno posvečajo, jih čaka okusna nagrada.

Seveda je preučevanje Božje Besede veliko bolj nagrajeno. Ko takšno preučevanje zasede pomembno mesto v našem življenju, se nam ojača vera, poglobi ljubezen, v strežbi postanemo učinkovitejši in odločitve, ki jih sprejmemo, dokazujejo, da imamo več sprevidevnosti in Božje modrosti. Glede takšnih nagrad v Pregovorih 3:15 piše: »Vse, kar te veseli, se ne more enačiti ž njo.« Ali si tudi ti tako nagrajen? To je lahko med drugim odvisno tudi od tega, kako preučuješ. (Kol. 1:9, 10)

Kaj je preučevanje? Je več kot le površno branje. Pri preučevanju moraš uporabljati svoje umske zmožnosti, ko skrbno in obširno razmišljaš o kaki temi. K preučevanju spada to, da prebrano gradivo analiziraš, ga primerjaš s tem, kar že veš, ter si pozoren na razloge, zakaj je bilo kaj napisano. Pri preučevanju resno razmisli o vsaki izraženi misli, ki je zate morda nova. Prav tako pretehtaj, kako bi svetopisemske nasvete lahko osebno še bolj udejanjal. Kot Jehovova priča boš želel razmisliti tudi o tem, kako bi z gradivom pomagal drugim. Seveda pa k preučevanju spada tudi poglobljeno premišljevanje.

Ko se pripravljaš na preučevanje, predse položiš reči, kot so Biblija, publikacije, ki jih nameravaš uporabiti, svinčnik in morda beležnica. Toda ali pripraviš tudi svoje srce? Biblija nam pove, da je Ezra »pripravil srce svoje, da bo preiskoval zakon GOSPODOV in ga izpolnjeval ter da bo učil v Izraelu postave in sodbe«. (Ezra 7:10) Kaj spada k takšni pripravi srca?

Da bi se preučevanja Božje Besede lotili s pravilnim stališčem, moramo moliti. Želimo, da bi bilo naše srce, naš najbolj skriti jaz, sprejemljivo za pouk, ki nam ga Jehova daje. Preden začneš preučevati, prosi Jehova za pomoč njegovega duha. (Luk. 11:13) Prosi ga, naj ti pomaga razumeti pomen tega, kar boš preučeval, kako je to povezano z njegovim namenom, kako ti lahko to pomaga razločevati med dobrim in slabim, kako bi moral v življenju upoštevati njegova načela ter kako gradivo vpliva na tvoj odnos z njim. (Preg. 9:10) Ko preučuješ, »[vztrajno, NW] prosi Boga« za modrost. (Jak. 1:5) Ob tem ko Jehova prosiš, naj ti pomaga znebiti se napačnih misli ali škodljivih želja, se pošteno preiskuj v luči naučenega. Za reči, ki jih odkriva, mu vedno ‚odgovarjaj z zahvaljevanjem‘. (Ps. 147:7, NW) Takšno preučevanje, ki ga spremlja molitev, vodi do zaupnosti z Jehovom, saj nam omogoča, da mu odgovarjamo, ko nam govori po svoji Besedi. (Ps. 145:18)

Jehovovo ljudstvo se zaradi takšne sprejemljivosti razlikuje od drugih preučevalcev. Kateri niso vdani Bogu, radi dvomijo ter oporekajo temu, kar je napisano. Toda mi nimamo takšnega stališča. Mi zaupamo v Jehova. (Preg. 3:5–7, SSP) Če česa ne razumemo, ne sklenemo prevzetno, da gre verjetno za napako. Medtem ko iščemo in kopljemo za odgovori, čakamo na Jehova. (Miha 7:7) Kakor Ezra imamo za cilj to, da ravnamo v skladu z naučenim in o tem učimo tudi druge. S takšnim stališčem srca se nam obeta, da bomo za naše preučevanje bogato nagrajeni.

Namesto da enostavno začneš pri prvem odstavku in nato bereš vse do konca, si vzemi čas, da si prej ogledaš celoten članek ali poglavje. Najprej analiziraj besede v naslovu, kar je tudi tema tvojega preučevanja. Nato bodi pozoren, kako se podnaslovi navezujejo na temo. Oglej si slike, tabele oziroma okvirje za ponavljanje, ki so poleg besedila. Vprašaj se: ‚Kaj lahko na podlagi tega predhodnega pregleda gradiva pričakujem, da se bom naučil? Kako mi bo to koristilo?‘ To bo dalo tvojemu preučevanju smer.

Sedaj se loti dejstev. Preučevalni članki v Stražnem stolpu in nekatere knjige vsebujejo natisnjena vprašanja. Koristno je, če si po vsakem prebranem odstavku označiš odgovore. Tudi če članek ali knjiga ne vsebuje vprašanj za preučevanje, si lahko vseeno označiš pomembne točke, ki si jih želiš zapomniti. Če je kaka misel zate nova, si zanjo vzemi nekaj več časa, tako da jo boš zagotovo dobro razumel. Bodi pozoren na ponazoritve oziroma razlage, ki ti bodo koristile v terenski strežbi oziroma jih boš lahko uporabil, ko boš imel naslednjič govor. Razmisli, katerim ljudem bi se lahko okrepila vera, če bi jim povedal to, kar si spoznal s preučevanjem. Označi si točke, ki jih želiš uporabiti, in jih na koncu preučevanja obnovi.

Ko preučuješ gradivo, poišči tudi navedene svetopisemske stavke. Analiziraj, kako se vsak svetopisemski stavek navezuje na glavno misel odstavka.

Morda boš naletel na točke, ki jih ne boš takoj razumel ali pa bi jih rad temeljiteje raziskal. Ne dovoli, da odvrnejo tvojo pozornost, ampak si jih označi, tako da boš o njih razmislil kasneje. Pogosto ti postane njihov pomen jasnejši, ko prebereš gradivo do konca. Če ne, jih lahko dodatno raziščeš. Čému pa je morda treba posvetiti takšno pozornost? Morda je citiran kak svetopisemski stavek, ki ga ne razumeš povsem. Ali pa ne vidiš takoj, kako se nanaša na obravnavano temo. Morda meniš, da določeno misel v gradivu razumeš, toda ne dovolj dobro, da bi jo lahko razložil komu drugemu. Namesto da vse to enostavno preskočiš, bo morda modro, da gradivo najprej do konca preučiš in se šele nato lotiš raziskovanja.

Ko je apostol Pavel pisal izčrpno pismo hebrejskim kristjanom, se je na sredi ustavil in dejal: »Poglavitno [. . .] je to.« (Heb. 8:1) Ali se tudi ti občasno tako opomniš? Razmisli, zakaj je Pavel to storil. V predhodnih poglavjih svojega navdihnjenega pisma je pokazal, da je Kristus kot Božji vzvišeni veliki duhovnik že vstopil v sama nebesa. (Heb. 4:14–5:10; 6:20) Vendar je s tem, ko je na začetku 8. poglavja usmeril pozornost na to glavno točko in jo poudaril, pripravil um svojih bralcev na to, da bi globoko razmislili o tem, kako se to nanaša na njihovo življenje. Pokazal je, da se je Kristus prikazal pred Božjim obličjem v njihovo korist in njim samim odprl pot za vstop v nebeško »svetišče«. (Heb. 9:24; 10:19–22) Gotovost njihovega upanja naj bi jih spodbudila k temu, da bi upoštevali še nadaljnje nasvete glede vere, zdržljivosti in krščanskega vedenja, ki jih je to pismo vsebovalo. Podobno bo tudi nam to, da se bomo med preučevanjem osredotočili na glavne točke, pomagalo razumeti, kako se tema razvija, poleg tega pa se nam bodo v spomin vtisnili tehtni razlogi, zakaj naj bi ravnali v skladu s tem, kar smo preučili.

Ali te bo tvoje osebno preučevanje spodbudilo k dejanjem? To je nadvse pomembno vprašanje. Ko se kaj naučiš, se vprašaj: ‚Kako bi moralo to vplivati na moje stališče in na moje cilje v življenju? Kako lahko to informacijo uporabim, kadar rešujem kak problem, se glede česa odločam ali pa skušam doseči kak cilj? Kako jo lahko uporabim v družini, terenski strežbi, občini?‘ V molitvi pretehtaj ta vprašanja in razmisli o resničnih okoliščinah, kjer boš lahko svoje spoznanje praktično uporabil.

Zatem ko poglavje ali članek preučiš, si vzemi čas za kratko ponovitev. Preveri, ali se lahko spomniš glavnih točk in dokazov, ki jih podpirajo. To ti bo pomagalo, da si boš informacije zapomnil ter jih kdaj kasneje uporabil.

Kot Jehovovo ljudstvo imamo veliko gradiva za preučevanje. Toda kje naj začnemo? Dobro je, če vsak dan preučimo biblijski stavek in komentar iz brošure Dnevno pregledovanje Svetega pisma. Vsak teden obiskujemo občinske shode, in če se bomo nanje pripravili tako, da bomo preučili predvideno gradivo, nam bodo še bolj koristili. Poleg tega nekateri modro izrabljajo čas za to, da preučijo nekatere naše krščanske publikacije, ki so bile natisnjene prej, preden so spoznali resnico. Zopet drugi si izberejo kak odlomek iz tedenskega branja Biblije in globlje raziščejo te vrstice.

Kaj, če ti okoliščine ne dopuščajo, da bi skrbno preučil vse gradivo, ki se bo pregledovalo na tedenskih občinskih shodih? Ogibaj se pasti, da bi skušal gradivo na hitro predelati, zgolj zato da bi ga pač pregledal, ali še slabše, da ga sploh ne bi preučil, ker tega pač ne moreš storiti v celoti. Raje ugotovi, koliko gradiva lahko preučiš, in to potem stori temeljito. To delaj vsak teden. Sčasoma pa se potrudi tako pripraviti še za druge shode.

Jehova se zaveda tega, da si morajo družinski poglavarji močno prizadevati, da bi poskrbeli za svoje drage. »Opravi zunaj delo svoje,« piše v Pregovorih 24:27, »in pripravi si ga na polju.« Kljub temu ne smeš prezreti duhovnih potreb svoje družine. Zato v nadaljevanju te vrstice piše: »Potem lahko zidaš hišo svojo.« Kako lahko družinski poglavarji to naredijo? V Pregovorih 24:3 piše: »Z umnostjo [sprevidevnostjo, NW] se [hiša] utrdi.«

Kako lahko sprevidevnost koristi tvoji družini? Sprevidevnost je umska zmožnost človeka, da vidi dlje od tega, kar je očitno. Upravičeno bi lahko rekli, da se učinkovit družinski pouk prične s tem, da razmisliš o svoji družini. Kako tvoji družinski člani duhovno napredujejo? Ko se pogovarjaš z njimi, pozorno poslušaj. Ali se radi pritožujejo oziroma so zamerljivi? Ali jim prizadevanje za gmotnimi rečmi veliko pomeni? Ali otroci, kadar si z njimi v terenski strežbi, zlahka povedo svojim vrstnikom, da so Jehovove priče? Ali uživajo v programu družinskega branja Biblije in preučevanja? Ali se zares trudijo živeti tako, kot hoče Jehova? S skrbnim opazovanjem boš ugotovil, kaj moraš kot družinski poglavar narediti, da bi si vsak član družine pridobil in zgradil duhovne vrline.

V Stražnem stolpu in Prebudite se! poišči članke, ki obravnavajo določne potrebe. Nato družini že vnaprej povej, kaj boste preučevali, tako da bodo lahko o informacijah razmislili. Med poukom ohranjaj ljubeče ozračje. Nobenega od družinskih članov ne oštevaj oziroma spravljaj v zadrego, temveč poudari vrednost gradiva, ki ga pregledujete, in ga določno naobrni na potrebe družine. V razpravo vpleti vsakega člana. Vsakemu pomagaj uvideti, da je Jehovova Beseda »popolna« v tem, da priskrbi vse, kar potrebujemo v življenju. (Ps. 19:7)

Ljudje, ki znajo opazovati, a nimajo duhovnega razumevanja, lahko preučujejo vesolje, svetovne dogodke in celo sebe, toda ne morejo doumeti pravega pomena tega, kar opazujejo. Po drugi strani pa lahko tisti, ki redno preučujejo Božjo Besedo, s pomočjo Božjega duha v tem sprevidijo delo Božjih rok, izpolnjevanje biblijskih prerokb ter uresničevanje Božjega namena glede blagoslovitve poslušnega človeštva. (Mar. 13:4–29; Rim. 1:20; Raz. 12:12)

To je zares sijajno, vendar zaradi tega ne bi smeli postati ponosni. Dnevno pregledovanje Božje Besede nam pomaga ostati ponižni. (5. Mojz. 17:18–20) Prav tako nas ščiti pred ‚prevaro greha‘, ker je takrat, ko je Božja Beseda v našem srcu živa, manj verjetno, da bo privlačnost greha močnejša od naše odločenosti, da se mu upremo. (Heb. 2:1; 3:13; Kol. 3:5–10) Tako bomo ‚živeli dostojno Gospoda [Jehova, NW], v vsem njemu po volji, in rojevali sad v vsakem dobrem delu‘. (Kol. 1:10) To je naš cilj pri preučevanju Božje Besede, in ko dosežemo ta cilj, je to za nas največja nagrada.