Kdo je za vsem tem?

KO SI je Henri Mouhot, francoski raziskovalec v 19. stoletju, utiral pot skozi pragozd v Kambodži, je prispel do širokega jarka, ki se je vil okrog nekega templja. Skoraj kilometer stran od njega se je več kot 60 metrov visoko dvigalo pet tempeljskih stolpov. To je bil Angkor Vat, največji verski spomenik na svetu. Ko ga je Mouhot odkril, je zobu časa kljuboval že sedem stoletij.

Mouhot je v hipu lahko rekel, da so te z mahom pokrite tvorbe delo človeških rok. »Postavil ga je nekoč kakšen starodavni Michelangelo in je imenitnejši od česar koli, kar nam je zapustila Grčija ali Rim,« je zapisal. Te veličastne tvorbe so opustele stale že stoletja, toda raziskovalec ni dvomil o tem, da je bil za njimi neki načrtovalec.

Zanimivo, knjiga modrosti, napisana že stoletja pred tem, je podobno sklepanje uporabila v razlagi, zakaj mora biti svet okrog nas izdelek Načrtovalca. Moral je biti ustvarjen. Apostol Pavel je zapisal: »Kajti vsako hišo napravi kdo; on pa, ki je vse napravil, je Bog.« (Hebrejcem 3:4) Nekateri tej analogiji ugovarjajo, češ: ,Dela narave so drugačna od človekovega izdelka.‘ Vendar se vsi znanstveniki ne strinjajo s tem ugovorom. Michael Behe, izredni profesor biokemije na Univerzi ob Lehighu, priznava, da »biokemični sistemi niso nežive stvari«, ter nato sprašuje: »Ali se žive biokemične sisteme lahko razumsko načrtno naredi?« Potem nadaljuje in opozori, da znanstveniki danes načrtno delajo temeljne spremembe v živih organizmih z metodami, kot je to pri genetskem inženiringu. Jasno je torej, da se oboje, nežive in žive stvari, lahko načrtno oblikuje in skonstruira! Behe ob proučevanju mikroskopskega sveta živih celic razpravlja o neverjetno kompleksnih sistemih, sestavljenih iz komponent, ki so za svoje delovanje odvisne druga od druge. Njegov sklep? »Rezultat vsega obsežnega raziskovanja celice – raziskovanja življenja na molekularni ravni – je glasen, jasen in predirljiv krik ,načrtnost!‘.«

Kozmologi in fiziki so podobno natančno pogledali v svet in vesolje ter odkrili nekaj presenetljivih dejstev. Tako zdaj vedo, da če bi se vrednost katere koli vesoljne konstante spremenila že za neznatno malenkost, bi vesolje bilo brez življenja.a Kozmolog Brandon Carter je ta dejstva imenoval osupljiva naključja. Toda če bi naleteli na celo vrsto skrivnostnih, med sabo povezanih naključij, ali ne bi vsaj posumili, da je nekdo za njimi?

Za vsemi temi kompleksnimi sistemi in prefinjeno usklajenimi »naključji« je res neki Načrtovalec. A kdo? »Razpoznati načrtovalca z znanstvenimi metodami utegne biti izredno težko,« priznava profesor Behe in rešitev tega vprašanja prepušča »filozofiji in teologiji«. Osebno morda menite, da se vas to ne tiče. Toda če bi prejeli lično zavit paket, poln točno tistega, kar potrebujete, ali ne bi želeli izvedeti, kdo vam ga pošilja?

Mi smo tako rekoč prejeli takšen paket, poln čudovitih daril, ki nam omogočajo živeti in v življenju uživati. Ta paket je zemlja z vsemi izjemnimi sistemi za ohranjanje življenja. Mar naj si ne bi želeli izvedeti, kdo nam je vse to podaril?

Pošiljatelj paketa je na srečo k temu priložil sporočilo. To »sporočilo« je prej citirana stara knjiga modrosti – Biblija. Ona na vprašanje, kdo nam je dal ta paket, v uvodnih besedah izjemno enostavno in jasno odgovarja: »V začetku je ustvaril Bog nebesa in zemljo.« (1. Mojzesova 1:1)

Stvarnik se nam v svojem »sporočilu« da razpoznati po imenu: »Tako pravi Bog mogočni, Jehova, ki je ustvaril nebesa [. . .], ki je raztegnil zemljo ž njenim rastlinjem, ki daje dihanje ljudstvu, živečemu na njej.« (Izaija 42:5) Da, ime Boga, ki je načrtno oblikoval vesolje ter na zemlji naredil moškega in žensko, je Jehova. Ampak kdo je Jehova? Kakšen Bog je? In zakaj naj bi ga poslušala vsa ljudstva zemlje?

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 3]

Angkor Vat so zgradili ljudje

[Slika na strani 4]

Ali takrat, ko prejmete kako darilo, ne želite vedeti, kdo vam ga je poslal?