»Ne zakrknite src svojih«

13. Pred čim je posvaril Pavel in kako je naobrnil 95. psalm?

¹³ Pavel je hebrejske kristjane potem, ko jih je spomnil na njihov prednostni položaj, še posvaril: »Sveti Duh [govori]: ,Če danes zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src kakor ob uporu na dan preskušnje v puščavi!‘ « (Hebrejcem 3:7, 8, EI) Pavel je tu citiral iz 95. psalma, zato je lahko rekel, da »govori Sveti Duh«.b (Psalm 95:7, 8; 2. Mojzesova 17:1–7) Sveto pismo je namreč navdihnil Bog, po svojem svetem duhu. (2. Timoteju 3:⁠16)

14. Kako so se Izraelci odzvali na vse, kar je Jehova storil zanje, in zakaj?

¹⁴ Izraelci so bili ob osvoboditvi iz egiptovskega suženjstva zelo počaščeni: z Jehovom so prišli v zavezni odnos. (2. Mojzesova 19:4, 5; 24:7, 8) Toda namesto da bi cenili, kar je Bog storil zanje, so se kmalu začeli upirati. (4. Mojzesova 13:⁠25–14:10) Kako se je to moglo zgoditi? Pavel je navedel razlog: srca so jim zakrknila. Toda kako lahko zakrkne srce, ki je dovzetno za Božjo Besedo in se nanjo odziva? In kako se lahko pred tem obvarujemo?

15. a) Kako se je ‚Božji glas‘ slišal nekdaj in kako se danes? b) Kaj naj bi se vprašali glede ‚Božjega glasu‘?

¹⁵ Pavel je svoje opozorilo začel s pogojnikom: »Če danes zaslišite njegov glas.« Bog je svojemu ljudstvu govoril po Mojzesu in drugih prerokih, kasneje pa po svojem Sinu, Jezusu Kristusu. (Hebrejcem 1:1, 2) Danes imamo Božjo celotno navdihnjeno Besedo, Biblijo. Imamo tudi ,zvestega in preudarnega sužnja‘ (NW), ki ga je Jezus postavil, da daje duhovno »hrano o pravem času«. (Matevž 24:45–47) Bog torej še vedno govori. Toda ali mu prisluhnemo? Kako se denimo odzovemo na nasvet o oblačenju in urejanju ali izbiri zabave in glasbe? Ali »zaslišimo« oziroma ali smo pozorni na tisto, kar slišimo, in ubogamo? Če smo se navajeni opravičevati ali ugovarjati, kadar dobimo nasvet, se izpostavljamo zahrbtni nevarnosti, da nam zakrkne srce.

16. Kako nam lahko med drugim zakrkne srce?

¹⁶ Prav tako nam srce lahko zakrkne, če se izmikamo delu, ki bi ga lahko in ga tudi moramo opraviti. (Jakob 4:17) Izraelci kljub vsemu, kar je Jehova storil zanje, niso verovali. Upirali so se Mojzesu, raje so verjeli slabemu poročilu o Kanaanu in niso hoteli vstopiti v Obljubljeno deželo. (4. Mojzesova 14:1–4) Zato so morali po Jehovovi odredbi 40 let prebiti v pustinji, vse dokler niso pomrli nezvesti iz tistega rodu. Bog je zgrožen nad njimi rekel: »Vedno tavajo v srcu; ali oni niso spoznali potov mojih, tako da sem prisegel v jezi svoji: Ne pridejo v pokoj [počitek, SSP] moj!« (Hebrejcem 3:9–11) Se iz tega tudi mi kaj naučimo?

19. Kako lahko vodi do resnih posledic, če ne poslušamo nasvetov? Ponazorite.

¹⁹ Naučimo se torej naslednje: če nam preide v navado, da ne ‚poslušamo njegovega glasu‘, se ne zmenimo za nasvete, ki nam jih daje Jehova po svoji Besedi in razredu zvestega sužnja, bo naše srce kaj kmalu otrdelo, zakrknilo. Oglejmo si to na primeru. Neporočen par lahko hitro postane preveč intimen. Kaj bi bilo, če bi to dejstvo oba kar prezrla? Ali bosta lahko pazila, da se kaj takega ne bi več ponovilo, ali pa jima bo to naslednjič le še lažje storiti? Ali podobno tudi mi, kadar nam razred sužnja svetuje, naj bomo izbirčni pri glasbi, zabavi in drugem, hvaležno sprejmemo ta nasvet in se popravimo, kjer je treba? Pavel nas tudi spodbuja, naj ‚ne opuščamo zbora svojega‘. (Hebrejcem 10:24, 25) Kljub temu nasvetu pa so nekateri ravnodušni do krščanskih shodov. Morda mislijo, da ni čisto nič hudega, če katerega spustijo, ali pa na določene sploh ne hodijo.