Varuj se, da ne bi postal zakrknjen grešnik!

NJENI krščanski bratje in sestre so jo imeli radi. Bila je prijazna in dostopna in vedno je hodila s svojo bistro malo hčerko v službo oznanjevanja in na sestanke. Nato pa so starešine njene skupščine izvedeli, da je na delovnem mestu neprikrito kadila — pred drugimi Jehovinimi pričami! Ko so se hoteli o tem z njo pogovoriti, je priznala, da kadi in nečistuje, nato pa povsem mirno rekla: »Mislim, da ne želim biti več v resnici.« Zaradi grešenja je postala zakrknjena.

Po Pismu Hebrejcem 3:13 je apostol Pavel svaril pred tem, da lahko nekdo »zakrkne vsled prevare greha«. Tako je bilo z našimi starši, Adamom in Evo. Ko je bil Adam zaradi neposlušnosti poklican na odgovor, se je takole neprizadeto izgovarjal: »Žena, ki si mi jo dal, da bodi z menoj, ona mi je dala od drevesa, in jedel sem.« Kako zelo se je to razlikovalo od besed, ki jih je izgovoril ob prvem pogledu na ljubko ženo: »To je sedaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa.« Ko je zagrešil, pa je bila Eva »žena, ki si mi jo dal«. Eva pa je strahopetno prevalila krivdo na kačo. (1 Mojzesova 2:23; 3:1—13)

Naslednji mož, ki je postal nepopravljivo zakrknjen zaradi greha, je bil Juda Iškariot. Najprej je moral imeti dobro srce, saj ga Jezus drugače ne bi bil izbral za apostola. Toda zatem, ko ga je Jezus ob neki priložnosti pokaral, se je ves jezen odločil, da bo izdal svojega Gospoda. (Matej 26:6—16) Ko jim je Jezus odkril, da ga bo eden izmed dvanajstih učencev izdal, je Juda nedolžno vprašal: »Sem li mar jaz?« (Matej 26:25) Samo namerni grešnik je lahko tako predrzen. Ko so vojaki prišli prijet Jezusa, je Juda izmed vsega izbral prav starodavno znamenje prisrčnosti in prijateljstva — poljub — da bi lahko vojaki prepoznali Jezusa. »Juda,« je vprašal Jezus, »s poljubom izdajaš Sina človekovega?« (Luka 22:48)

Kako greh nekoga zakrkne

Kako pa lahko dobi greh tolikšno moč nad človekom? V Pismu Hebrejcem 3:7—11 Pavel pokaže, kako je bil izraelski narod okužen s pomanjkanjem vere. Pavel je citiral iz Psalma 95:7—11, ko je dejal: »Zato poslušajte, kako govori sveti duh: ‚Če danes zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src kakor ob uporu na dan preskušnje v puščavi! Tam so me vaši očetje skušali in preskusili, čeprav so štirideset let gledali moja dela. Zato sem se razsrdil nad tem rodom in rekel: Vedno blodijo njihova srca in niso spoznali mojih poti. Zato sem prisegel v svoji jezi; bomo videli, če bodo stopili v kraj mojega počitka.‘« (JP)

Jehova se je nad njimi razsrdil na kraju, imenovanem Meriba in tudi Masa. (Psalm 95:8) Tam se je pričelo ljudstvo kmalu po čudežni osvoboditvi iz Egipta »prepirati z Mojzesom in govoriti: ‚Daj nam vode, da pijemo!‘« (2 Mojzesova 17:2) Pomisli, da so Izraelci do tedaj že videli, kako je prišlo nad Egipt deset strahotnih šib, kako so se razdelile vode Rdečega morja in kako je mana padala z neba. Kljub temu so se pustili ‚zapeljati svojim srcem‘. Preveč so se držali svojih sebičnih želja, tako niso mogli odsevati Jehovinih del. Zato niso ‚spoznali Božjih poti‘ in niso zaupali, da bo Jehova poskrbel zanje v vsakršnih okoliščinah. »Dajta nam vode!« so zahtevali, kot da bi bil Bog, ki je prej razdelil morje, brez moči. Zato ni čudno, da so kasneje raje verjeli slabemu poročilu desetih prestrašenih oglednikov, ki so si šli ogledat Obljubljeno deželo. (4 Mojzesova 13:32 do 14:4) Zaradi takšne nevere je Jehova objavil: »Nikakor ne pridejo v pokoj moj.« (Psalm 95:11)

Pavel izvleče iz tega pouk in opominja: .»Glejte, bratje, da ne bode v kom izmed vas hudobnega srca nevere, ki odpade od Boga živega: marveč opominjajte se vsak dan, dokler se še kliče ‚danes‘, da ne zakrkne kdo izmed vas vsled prevare greha.« (Hebrejcem 12:13) Greh Izraelcev je bil — slaba vera. (Glej Hebrejcem 3:19; primerjaj z 12:1.) Zato so ‚odstopili od živega Boga‘ in izgubili zaupanje v Jehovo, kljub vsem čudežem, ki jih je povzročil. Moralni propad je bil neizbežen.

Preslaba vera bi tudi danes lahko navedla kristjana, ‚da tava v svojem srcu‘, da popusti naravnim nagibom srca. »Varljivo je srce nad vse in hudo popačeno: kdo ga more doumeti?« (Jeremija 17:9, 10) Napačne misli in želje, ki pričnejo polniti srce, sprožijo verižno reakcijo. »Sleherni pa je izkušan, ko ga lastne želje vlečejo in vabijo; potem, ko želja spočne, rodi greh, greh pa, ko je dovršen, rodi smrt.« (Jakob 1:14, 15)

Kadar greh nekoga zakrkne

Zgodilo se je, da je človek, ki je kot starešina užival velike prednosti, obenem skrival svojo krivdo nečistovanja. Celo po poroki je nadaljeval s svojim nemoralnim življenjem. Brez težav je ohranjal videz nedolžnosti in je kot član pravnega odbora celo sodil drugim. Greh ga je zakrknil. Kmalu pa je začel dvomiti v osnovne nauke Biblije. Ko je bil končno prisiljen priznati svoje prestopke, je lahko le še zmignil z rameni in dejal: »Nič ne de, saj je vseeno!«

Hinavščina lahko vest tako zelo otopi, da je kot ‚ožgana z žarečim železom‘. (1 Timoteju 4:2) V Pregovorih je to takole ponazorjeno: »Taka je pot prešuštnice: uživa, potem si obriše ustnice in pravi: ‚Nisem nič hudega storila!‘« (Pregovori 30:20, EI) Zakrknjen grešnik si celo domišlja: »Pozabil je Bog mogočni, obličje svoje skriva.« (Psalm 10:11) Dlje ko nekdo greši, tem bolj tvega, da bo njegovo srce postalo »neobčutljivo kakor maščoba«. (Psalm 119:70) Neki mladoletnik je priznal: »Ko sem prvič nečistoval, sem se boril sam s seboj. Zatem pa mi je bilo vsakič lažje, dokler ni prišlo tako daleč, da mi je bilo skoraj vseeno.«

Srce se res trudi, da bi opravičilo prestopke. Neki mladenič je svoji prijateljici potem, ko je z njo nečistoval, prepovedal poiskati pomoč pri starešinah in ji je dejal: »Saj se bova poročila! In sama veš, da v Bibliji piše, da sta dva človeka, ki sta se odločila, da pripadata drug drugemu, v Jehovinih očeh tako kot poročena.« Kako sebično, varljivo premišljanje! Na žalost je greh postal navada in je končno pripeljal celo do umora — splava! Mlado dekle je pozneje priznalo: »Sčasoma res postaneš čisto neobčutljiv in misliš, da se lahko popraviš.« Neki mlad moški, ki je prav tako iz navade nečistoval, je priznal: »Si kot alkoholik, ki pravi: ‚Vsak trenutek lahko neham, če hočem. Le še en požirek naredim.‘ Tako vedno znova odlašaš s tem, da bi stopil k starešinam.« Grešnik tako spretno vara druge, da prične varati še sebe. »V svojim mislih si utvarja, da se njegova krivda ne bo odkrila in ne kaznovala.« (Psalm 36:2, EI)

Izogibaj se zanke greha

Ker se »s srcem veruje«, mora kristjan storiti vse, kar je v njegovih močeh, da ga varuje. (Rimljanom 10:10; Pregovori 4:23) Molitev, sestanki in osebni študij nam pomagajo napolniti naše srce s spodbudnimi mislimi. Res je, da se nam tu in tam pojavijo slabe misli. Če se to zgodi, lahko preprosto sklenemo, da jih bomo odgnali. Kadar smo v skušnjavi, da naredimo nekaj napačnega, se moramo takoj v molitvi obrniti k Jehovi. (Psalm 55:22) Razen tega ‚naj se nečistost ali lakomnost med vami niti ne imenuje, kot se spodobi svetim‘. (Efežanom 5:3) Tako bo verižna reakcija, ki »rojeva greh« in smrt, že v kali zatrta.

Ne pozabi tudi, da je užitek greha le »začasen«. (Hebrejcem 11:25) Prej ko slej ‚te bo greh dohitel‘ in nositi boš moral grenke posledice. (4 Mojzesova 32:23) Vprašaj se: »Ali res želim postati zakrknjen grešnik? Kako bo to uživanje vplivalo name daljnosežno?«

Kaj pa, če je nekdo trenutno zapadel v napačno ravnanje? Nikar ne misli, da lahko greh ‚poravnaš‘ z večjo udeležbo v krščanski službi. »Daritve Božje so duh potrt,« je rekel skesani kralj David. (Psalm 51:17) Biblija duhovno bolnim svetuje: Pojdite k starešinam. (Jakob 5:14, 15) Ti zreli možje bodo storili vse, kar morejo, da bi bolnemu pomagali k duhovnemu zdravju. Tako je, kot pravi Biblija: »Kdor prikriva svoje pregrehe, nima sreče, kdor pa se jih obtoži in jih opusti, doseže usmiljenje.« (Pregovori 28:13, EI) Človek, ki je končno priznal svoj greh starešinam, je dejal: »Počutil sem se, kot da se mi je od srca odvalil velik kamen.« (Primerjaj Psalm 32:1—5.)

Bolj ko je svet pokvarjen, večji je za kristjana izziv, da ohrani svojo neoporečnost. Toda ne pozabi: »Grešnik stokrat hudo stori, in še dolgo živi. Vendar tudi vem, da bo dobro tem, ki se Boga boje, prav zato, ker se ga boje.« (Propovednik 8:12, EI) Boj se torej Boga Jehove! On pa te bo varoval pred zakrknjenim vplivom greha.