Biblija - knjiga za vse človeštvo

VELIKA množica, ki je nihče ne bi bil mogel prešteti, iz vseh narodov, ljudstev in jezikov. Stali so pred prestolom.«

Kakšna množica ljudi naj bi to bila? In kaj delajo?

»V rokah pa so držali palme,« še navaja poročilo. »In vpili so z mogočnim glasom: ‚Zveličanje je v našem Bogu, ki sedi na prestolu, in v Jagnjetu.‘« (JP) Ne, to ni nasilna drhal, ki želi uveljaviti svoje zahteve, in tudi niso demonstranti. To je srečna, radostna množica ljudi, ki so pravkar doživeli nekaj razveseljivega. »To so tisti, ki prihajajo iz stiske velike. ... Lačni ne bodo več, ne žejni več ... in Bog obriše vsako solzo z njih oči.«

Vest za vse človeštvo

Opis te mednarodne »velike množice« najdemo v zadnji knjigi Biblije, v Razodetju, 7. poglavje, od 9. do 17. vrste. Na slikovit način daje vpogled v bodoči čas, ko človeštvo ne bo več razdeljeno zaradi različnih jezikov in narodnosti, ampak bo združeno v miru in skladnosti in bo popolnoma osvobojeno strahu in pomanjkanja. To je jedro edinstvene vesti Biblije za vse ljudi.

Morda boš vprašal: ‚V čem je ta vest edinstvena? Kaj se ne govori po celem svetu o miru in enotnosti?‘ Da, res se govori. Kateri razumen človek pa v tej dobi mednarodnih napetosti, ki se še zaostrujejo s političnimi, gospodarskimi in verskimi boji, ne razmišlja o svetovnem miru? Toda že davno prej, preden je sploh prišlo do teh mednarodnih sporov in preden je bilo treba razmišljati o tem, ali ima človek možnost preživetja, je Biblija govorila o tem, da se bo človeštvo nekoč razveseljevalo miru in enotnosti pod eno vladavino — pod Božjim kraljestvom.

Kakšen je bil namen s svetom od začetka

Že od vsega začetka se v Bibliji v zvezi s človeštvom v bodočnosti govori o enotnem svetu. »Plodita in množita se in napolnita zemljo ter podvrzita si jo,« se je glasila prva zapoved, ki sta jo dobila Adam in Eva od Boga Jehove, njunega Stvarnika. (1 Mojzesova 1:28) Adam in Eva pa nista bila prednika določena rase ali naroda, temveč roditelja celotnega človeškega rodu. Apostol Pavel je to dejstvo potrdil, ko je vest Biblije prinesel Grkom v Atene. Pojasnil jim je, da je Bog »naredil, da iz ene krvi ves rod človeški prebiva po vsem licu zemlje.« (Apostolska dela 17:26)

Priznati moramo, da si ljudje na splošno takrat niso mogli predstavljati, da bi bili vsi ljudje bratje in sestre. Celo danes spadajo rasni predsodki in nacionalizem kljub pogovorom o svetovnem miru in bratovščini k stvarem, ki človeštvo delijo. Toda Biblija premošča te in še druge okvire. Govori o ljudeh iz vseh narodov kot o eni sami veliki družini in o zemlji kot velikem domu vsega človeštva. V tem smislu pa je Biblija resnično knjiga za vse ljudi.

Celotni človeški rod bi danes kot srečna družina živel po vsem svetu, če bi bila Adam in Eva ostala poslušna Jehovi. Toda stvari so stekle drugače. »Po enem samem človeku (Adamu) je prišel greh na svet in po grehu smrt, in tako se je greh razširil na vse ljudi, ker so vsi grešili,« piše v Bibliji. (Rimljanom 5:12, NS)

Glede na to pa nobena rasa ali narod ne prekaša drugega. Tudi tukaj se Biblija brez predsodkov ali pristranosti obrača k vsem ljudem. Enostavno pokaže, da ‚so vsi grešili in niso dosegli slave Božje‘. (Rimljanom 3:23) V določenih področjih so sicer ljudje materialno na boljšem, so bolj izobraženi, itn, toda ali se ljudje povsod po svetu ne soočajo z enakimi problemi, z boleznimi, starostjo, nepopolnostjo in smrtjo?

Obljuba v korist vseh ljudi

Ljudje so po grehu Adama in Eve resda zašli v obupen položaj, vendar niso ostali brez upanja. V odločilnem trenutku je Bog Jehova nekaj obljubil. Abrahamu je dejal: »Blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje v semenu tvojem.« (1 Mojzesova 22:18) Mimogrede omenjeno, tri največje svetovne religije, judovstvo, krščanstvo in muslimanstvo, so sprejele to obljubo kot del svojega verovanja, toda le Biblija odkriva spolnitev te obljube, ker poroča o tem, kako je ravnal Jehova z Abrahamom in njegovimi potomci, katerim je pripadal tudi izraelski narod.

Toda k tej točki imajo mnogi svoje ugovore. Po njihovem je to tipičen primer dajanja prednosti nekemu narodu. Zato odklanjajo Biblijo ali vsaj večji del Hebrejskih spisov kot golo rodovno zgodovino. Je takšno sklepanje razumno? Zakaj je Jehova pravzaprav tako zelo zaupal Abrahamu in je prav njemu dal to obljubo?

V Bibliji je k temu rečeno: »‚Abraham je veroval Bogu, in vštelo se mu je za pravičnost‘ in ‚prijatelj Božji‘ je bil imenovan.« (Jakob 2:23) Zanimivo je, da tudi Koran, sveta knjiga muslimanov, pokaže, da je Bog Abrahama na osnovi njegove vere sprejel kot prijatelja. »Kdo je boljši vernik kot ta, ki se preda Bogu, dela dobra dela in sledi Ibrahimovi (Abrahamovi) čisti veri, Bog pa je Ibrahima (Abrahama) naredil za svojega prijatelja.« (Sura IV, 125 vrsta, prevod Panda — Čauševič, Stvarnost Zagreb, 1974.)

Kaj naj se reče o Izraelcih? Več kot 400 let zatem, ko je Bog dal Abrahamu to obljubo, je Mojzes rekel naslednje: »Ni se k vam Jehova nagnil v ljubezni in vas izvolil, ker vas je več bilo nego kateregasikodi ljudstva, saj si najmanjše med vsemi ljudstvi; marveč ker vas Jehova ljubi in hoče ohraniti prisego, ki jo je prisegel vašim očetom.« (5 Mojzesova 7:7,8)

Jehova torej svoje obljube ni dal zato, ker so Abraham ali Izraelci pripadali neki višji rasi ali narodu ali pa bili v katerem pogledu boljši od drugih ljudi. Namesto tega je Jehova izrazil svojo ljubezen in nezasluženo dobroto zaradi njihove vere in pravičnih del. Apostol Peter je to misel takole poudaril: »V resnici spoznavam, da Bog ne gleda na lice, temveč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično.« (Apostolska dela 10:34, 35)

Čeprav je Bog Jehova nekaj časa imel opravka izključno z izraelskim narodom, pa je dejansko imel v mislih blaginjo vsega človeštva. Njegovo ravnanje z izraelskim ljudstvom ni bilo zapisano v Biblijo zato, da bi se pospeševal nacionalistični duh ali da bi se en narod poviševalo nad druge, temveč »karkoli se je namreč poprej napisalo, je pisano nam v pouk, da imamo po potrpežljivosti in po tolažbi pisem upanje.« (Rimljanom 15:4) Da, ti dogodki poudarjajo Božjo ljubezen in potrpežljivost ob uresničevanju upanja, da bo celotno človeštvo nekoč združeno v miru in skladnosti. Kako pa bo to upanje uresničeno?

Uprava za mir

»Razodel (nam) je skrivnost svoje volje po blagohotnem načrtu, kakor ga je bil vnaprej zastavil, da bi ga uresničil v polnosti časov: osrediniti v Kristusu kot glavi vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji,« je rekel Pavel. (Efežanom 1:9, 10, JP) Kaj bi to bilo?

Pravilen prevod grške besede oikonomia je »uprava«, osnovni pomen le-te pa je »postopek urejanja zadev v hiši«. Človeštvo je sicer razcepljeno v političnem, rasnem, gospodarskem in verskem pogledu, toda Bog je predvidel, da bo odstranil te razdeljevalne sile in poslušne ljudi znova združi v srečno družino po vsem svetu. Kako bo to dosegel? Po mesijanskem Kraljestvu, ki ga bo upravljal njegov Sin Jezus Kristus. (Glej Danijel 2:44; Izaija 9:6,7.)

Sredi vseh napetosti in problemov so danes milijoni ljudi po vsej zemlji sprejeli vest Biblije o miru in skladnosti. Ti sestavljajo v Razodetju opisano številno »veliko množico«. Simbolično mahajo s palmovimi vejami pred Božjim prestolom, ko v podložnosti slavijo njega, ‚ki sedi na prestolu‘, Boga Jehovo »in Jagnjeta«, Jezusa Kristusa. (Razodetje 7:9,10)

Ti je ta vest všeč? Ne glede na tvojo raso, narodnost ali jezik se lahko pridružiš tej mednarodni »veliki množici«, tako da preiskuješ in sprejmeš biblijsko vest. Skupaj s člani »velike množice« lahko poln zaupanja rečeš: »Novih pa nebes in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi, v katerih prebiva pravičnost.« (2 Petrov 3:13)

Da, resnično je lahko Biblija knjiga zate.

[Slika na strani 4]

Adam in Eva sta bila roditelja celotnega človeškega rodu

[Slika na strani 6]

Abraham, ki je zapustil svojo domovino, je z vero in pravičnimi deli dosegel Jehovino naklonjenost