Radostni »delavci besede«

»V krotkosti sprejmite vsajeno besedo [vsaditev besede, NW], ki more rešiti duše vaše. Bodite pa delavci besede in ne samo poslušalci.« (JAKOB 1:21, 22)

 1. Kako naj bi gledali na naš letni stavek za 1996?

»BODITE PA DELAVCI BESEDE.« Ta preprosta izjava skriva v sebi koristno sporočilo. Vzeta je iz Biblije, iz »Lista Jakobovega«, in leta 1996 bo kot letni stavek Jehovovih prič z velikimi črkami napisana v kraljestvenih dvoranah.

2., 3. Zakaj je bilo primerno, da je ravno Jakob napisal pismo, ki nosi njegovo ime?

² Jakob, polbrat Gospoda Jezusa, je bil v zgodnji krščanski občini pomembna osebnost. Naš Gospod se je nekoč po svojem vstajenju pokazal kar njemu osebno, potem pa vsem apostolom. (1. Korinčanom 15:7) Apostol Peter pa je pozneje, ko je bil po čudežu izpuščen iz zapora, zbrani skupini kristjanov naročil: »Sporočite to Jakobu in bratom.« (Dejanja 12:17) Videti je tudi, da je Jakob, čeravno sam ni bil apostol, predsedoval sestanku upravnega organa v Jeruzalemu, na katerem so apostoli in starešine sklenili, da se nejudovskim spreobrnjencem ni treba obrezati. Jakob je strnil dejstva, odločitev, potrjeno s svetim duhom, pa so nato poslali vsem občinam. (Dejanja 15:1-29)

³ Jakobovo zrelo razglabljanje je očitno veliko pomenilo. Kljub temu pa je ponižno priznal, da je le »Boga in Gospoda Jezusa Kristusa hlapec«. (Jakob 1:1) V njegovem navdihnjenem pismu je obilica modrih nasvetov in spodbud za današnje kristjane. Dokončano je bilo nekako štiri leta pred tem, ko so Rimljani pod vojskovodjem Cestijem Galom prvič napadli Jeruzalem, ter po tem, ko je bila dobra novica že obširno oznanjena, »vsemu stvarjenju pod nebom«. (Kološanom 1:23) Časi so bili nevarni in Jehovovi služabniki so se povsem zavedali, da bo nad judovskim narodom skoraj izvršena Božja obsodba.

 4. Kaj kaže, da so zgodnji kristjani zelo zaupali Božji Besedi?

⁴ Tedanji kristjani so imeli na voljo že vse Hebrejske spise in večidel Grških. Krščanski biblijski pisci so velikokrat navajali iz teh zgodnejših spisov, kar kaže, da so očitno zelo zaupali Božji Besedi. Podobno naj bi tudi mi danes zavzeto preučevali Božjo Besedo in jo udejanjali v svojem življenju. Da bi lahko zdržali, namreč potrebujemo duhovno moč in pogum, ki ju daje Sveto pismo. (Psalm 119:97; 1. Timoteju 4:13)

 5. Zakaj danes potrebujemo posebno vodstvo in kje ga bomo našli?

⁵ Človeštvo je danes tik pred ‚veliko stisko, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli ne bo‘. (Matevž 24:21) In to, ali jo bomo preživeli, je odvisno od tega, ali imamo božansko vodstvo. Kako pa si to vodstvo lahko pridobimo? Tako, da odpremo srce pouku iz Božje po duhu navdihnjene Besede. To pa nam bo obenem pomagalo, da bomo »delavci besede«, tako kot so bili zvestovdani Jehovovi služabniki v preteklosti. Božjo Besedo moramo pridno brati in preučevati ter uporabljati v Jehovovo hvalo. (2. Timoteju 2:15; 3:16, 17)

Zdržati z veseljem

 6. Zakaj bi nam moralo biti v veselje, kadar pridemo v preskušnje?

⁶ Jakob v uvodnih vrsticah svojega pisma omenja drugi sad Božjega duha, radost oziroma veselje. Takole piše: »V veliko veselje si štejte, moji bratje, kadar pridete v različne preskušnje, saj veste: kadar je vaša vera preskušana, poraja stanovitnost [zdržljivost, NW]. Stanovitnost [zdržljivost, NW] pa naj v polnosti deluje v vas, da boste popolni in brez graje in ne boste v ničemer zaostajali.« (Jakob 1:2-4, EI; Galatom 5:22, 23) Kako pa je mogoče reči, da je »veliko veselje« priti v mnoge preskušnje? No, celo Jezus je v govoru na gori dejal: »Blagor vam, kadar vas zaradi mene sramoté in preganjajo in vse hudo zoper vas govoré, pa lažejo. Radujte se in veselite, ker veliko je plačilo vaše v nebesih.« (Matevž 5:11, 12) Res je veselje in zadovoljstvo videti, kako nas Jehova blagoslavlja za trud, ko tako hitimo proti cilju, večnemu življenju. (Janez 17:3; 2. Timoteju 4:7, 8; Hebrejcem 11:8-10, 26, 35)

 7. a) Kaj nam lahko pomaga, da zdržimo? b) Kako smo lahko tudi mi nagrajeni, kakor je bil Job?

⁷ Tudi Jezus sam je zdržal »za namenjeno mu veselje«. (Hebrejcem 12:1, 2) Če bomo pazili na Jezusov pogumen zgled, bomo lahko zdržali tudi mi! Jakob je namreč proti koncu svojega pisma omenil, da Jehova bogato nagrajuje značajne ljudi. Takole pravi: »Glejte, blagrujemo tiste, ki so bili stanovitni [so zdržali, NW] v trpljenju. O stanovitnosti [zdržljivosti, NW] Jobovi ste čuli in konec Gospodov ste videli; kajti bogat v usmiljenju je Gospod in milosrčen.« (Jakob 5:11) Spomnite se samo, kako je bil za svojo značajnost nagrajen Job: povrnilo se mu je trdno zdravje in lahko se je veselil izpolnjenega, srečnega življenja s svojimi dragimi. Če boste tudi vi zdržali v značajnosti, lahko to tudi vam prinese podobno veselje v obljubljenem raju v Božjem novem svetu. To bo pravi vrhunec veselja, katerega že zdaj doživljamo v službi Jehovu.

Iskanje modrosti

 8. Kako lahko najdemo resnično, uporabno modrost in kako pomembna je pri tem molitev?

⁸ Če bomo tako pridno preučevali Božjo Besedo in jo v življenju udejanjali, si bomo pridobili božjo modrost, ki nam bo omogočila, da bomo zdržali v preskušnjah med to pokvarjenostjo Satanovega umirajočega sistema. Kako pa smo lahko prepričani, da bomo našli takšno modrost? Jakob nam takole naroča: »Če [. . .] ima kdo izmed vas premalo modrosti, naj je prosi Boga, ki vsem daje obilo in nikomur ne oponaša; in dala se mu bo. Prosi pa naj v veri in nič ne dvomi; zakaj kdor dvomi, je podoben valu morskemu, ki ga veter žene in premetava.« (Jakob 1:5, 6) Iskreno bi morali moliti z neomajno trdno prepričanostjo, da bo Jehova slišal naše prošnje ter ob svojem času in po svoje odgovoril nanje.

 9. Kako Jakob opisuje božjo modrost in njeno udejanjanje?

⁹ Božanska modrost je Jehovov dar. Jakob, ko opisuje takšne darove, pravi: »Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj in prihaja od Očeta [nebeških, NW] luči, pri katerem ni izpremembe ali sence vsled obrata svetil.« Pozneje v svojem pismu pa pojasnjuje, kakšni so rezultati, če si pridobimo resnično modrost, ko pravi: »Kdo je moder in razumen med vami? Kaže naj z lepim vedenjem dela svoja v modri krotkosti. [. . .] Modrost [. . .], ki je od zgoraj, je prvič čista, potem miroljubna, nežnočutna, dovzetna, polna usmiljenja in dobrega sadu, dvoma prosta, brez hinavščine.« (Jakob 1:17; 3:13-17)

10. Kako drugačna je kriva vera od prave?

¹⁰ V svetovnem krivoverstvenem imperiju, bodisi v krščanskem svetu ali drugih deželah, je navada, da pri bogočastju pojejo kakšne hvalnice, poslušajo vedno iste molitve in morda še kakšno pridigo. Toda o kakšni spodbudi k oznanjevanju sporočila o upanju ni sledu, saj večina ver pred sabo ne vidi nobene svetle prihodnosti. Prav tako nikoli ne omenjajo veličastnega upanja na Božje mesijansko kraljestvo ali pa ga popolnoma narobe razumejo. Zato Jehova o pripadnikih tako imenovanega krščanstva v prerokbi pravi: »Dvoje zlo je storilo ljudstvo moje: mene, vir živih vodá, so zapustili, da si izkopljejo vodnjake, počene vodnjake, ki ne drže vode.« (Jeremija 2:13) Pri njih ni vodá resnice. Manjka jim nebeške modrosti.

11., 12. a) Kako bi nas morala vzgibavati božja modrost? b) Pred čim nas svari božja modrost?

¹¹ Kako drugače pa je med današnjimi Jehovovimi pričami! Z dejavno energijo, ki so jo dobili od Boga, zemljo preplavljajo z dobro novico o njegovem prihajajočem Kraljestvu. Modrost, o kateri govorijo, čvrsto temelji na Božji Besedi. (Primerjaj Pregovori 1:20; Izaija 40:29-31.) Tako je, pravo spoznanje in razumevanje praktično uporabljajo pri oznanjevanju veličastnih namenov našega Boga in Stvarnika. Želeti bi si morali, da se vsi v občini ‚napolnimo s spoznanjem volje njegove [Božje] v vsej modrosti in razumnosti duhovni‘. (Kološanom 1:9) Takšen temelj pa bo mlade in stare vzgibaval, da bodo vedno »delavci besede«.

¹² ,Modrost od zgoraj‘ nas tudi svari pred grehi, zaradi katerih lahko zgubimo božje priznanje. »Vedite, moji ljubljeni bratje,« pravi Jakob. »Vsak človek naj bo uren v poslušanju, zadržan v govorjenju, počasen v jezi, kajti v jezi človek ne uresničuje božje pravičnosti.« Tako je, biti moramo hitri, željni poslušati božje nasvete in jih udejanjati. Varovati pa se moramo zlorabe ‚majhnega uda‘, jezika. Ta namreč lahko s hvalisanjem, nespametnim opravljanjem ali pa domišljavim govorjenjem v prenesenem smislu zažge ‚velik gozd‘. Zato bi se morali vzgajati tako, da smo vselej, s komerkoli smo, prijazni in se obvladujemo. (Jakob 1:19, 20, EI; 3:5)

13. Zakaj je pomembno, da sprejmemo »vsaditev besede«?

¹³ »Zato,« piše Jakob, »odloživši sleherno nesnago in obilnost hudobnosti, v krotkosti sprejmite vsajeno besedo [vsaditev besede, NW], ki more rešiti duše vaše.« (Jakob 1:21) Ta pohlepni svet bo namreč skupaj s svojim privlačnim pridobitniškim »najprej jaz« življenjskim slogom in izrojeno moralo skoraj prešel. »Kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj.« (1. Janezov 2:15-17) Kako pomembno je zato, da sprejmemo »vsaditev besede«! Modrost, ki jo daje Božja Beseda, je v ostrem nasprotju s hudobnostjo tega umirajočega sveta. Zato ne maramo ničesar od te hudobnosti. (1. Petrov 2:1, 2) Ljubiti moramo resnico in imeti v srcu vsajeno močno vero, tako da bomo odločeni, da se nikoli ne oddaljimo od Jehovovih pravičnih poti. Toda ali je dovolj Božjo Besedo le slišati?

Biti »delavci besede«

14. Kako smo lahko hkrati »poslušalci« in »delavci« Besede?

¹⁴ V Jakobovem listu 1:22 beremo: »Bodite [. . .] delavci besede in ne samo poslušalci, ki se sami slepe.« ,Bodite delavci besede!‘ Ta tema je v Jakobovem listu prav zares poudarjena. Najprej moramo torej poslušati, nato pa narediti »prav tako«! (1. Mojzesova 6:22) Danes pa je mnogo ljudi mnenja, da zadostuje, če poslušajo pridigo ali se tu in tam udeležijo kakšnega formalnega čaščenja, dlje od tega pa ne gredo. Nemara menijo, da zadostuje, če ‚pošteno živijo‘, seveda po njihovem pošteno. Toda Jezus Kristus je rekel: »Če kdo hoče za menoj iti, naj zataji samega sebe in vzame križ svoj nase in gre za menoj.« (Matevž 16:24) Povsem očitno je torej, da se od resničnih kristjanov zahtevata požrtvovalnost in zdržljivost, če hočejo posnemati Jezusov vzorec izpolnjevanja Božje volje. Po tej se namreč danes od njih pričakuje isto, kot se je od kristjanov v prvem stoletju, ko jim je obujeni Jezus zapovedal: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode.« (Matevž 28:19) Kako pa je glede tega z vami?

15. a) S katero ponazoritvijo je Jakob pokazal, kako smo lahko srečni »delavci besede«? b) Zakaj le nekakšno formalno čaščenje ni dovolj?

¹⁵ Če se poglobimo v Božjo Besedo, je ta lahko kakor ogledalo in nam natanko pokaže, kakšni smo. Jakob pravi: »Kdor [. . .] se poglobi v popolno postavo svobode in ji ostaja zvest, ni pozabljiv poslušalec, temveč njen izvrševalec; tak bo srečen v svojem delu.« (Jakob 1:23-25, EI) Takšen bo res srečen ‚delavec besede‘. Pomembno pa je biti »delavec« na vsakem koraku našega krščanskega življenja. Nikoli se ne bi smeli varati z mislijo, da je dovolj le nekakšno formalno čaščenje. Jakob nam svetuje, naj ne pozabimo na nekatere vidike resničnega čaščenja, katere morda celo goreči kristjani zanemarjajo. Takole piše: »Bogoslužje čisto in neoskrunjeno pred Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njih stiski in se ohraniti neomadeževanega od sveta.« (Jakob 1:27)

16. Zaradi česa vse je Abraham postal »prijatelj Božji« in kako si takšno prijateljstvo lahko pridobimo mi?

¹⁶ Ni dovolj le reči ‚Verjamem v Boga‘ in pri tem ostati. V Jakobovem listu 2:19 namreč piše: »Ti veruješ, da je Bog eden; prav delaš. Tudi zli duhovi to verujejo in groza jih je.« Jakob poudarja, da je »vera, ako nima del, [. . .] mrtva sama ob sebi«, nato pa spomni na Abrahama in reče: »Vera [je torej] sodelovala z deli njegovimi, in iz del je bila vera popolna.« (Jakob 2:17, 20-22) Ta Abrahamova dela so med drugim bila pomoč sorodnikom, izkazovanje gostoljubnosti, pripravljenost žrtvovati Izaka ter ,javno razglašanje‘ tega, da trdno veruje Božji obljubi o ‚mestu, stoječem na trdnih temeljih‘, prihodnjem Mesijanskem kraljestvu. (1. Mojzesova 14:16; 18:1-5; 22:1-18; Hebrejcem 11:8-10, 13, 14; 13:2) Čisto primerno je zato Abraham ‚bil imenovan »prijatelj Božji«‘. (Jakob 2:23) Tudi mi smo lahko prišteti k ‚Jehovovim prijateljem‘, če dejavno oznanjamo svojo vero in upanje v prihajajoče Kraljestvo pravičnosti.

17. a) Zakaj je bila Rahab ,opravičena‘ in kako je bila poplačana? b) Kateri dolg seznam tistih, ki so ‚bili delavci besede‘, je v Bibliji? c) Kako je bil poplačan Job in zakaj?

¹⁷ Kateri so »delavci besede« so tako zares ‚opravičeni iz del in ne samo iz vere‘. (Jakob 2:24) Ena tistih, ki je veri v slišano »besedo« o Jehovovih mogočnih dejanjih dodala dela, je bila Rahab. Skrila je izraelska oglednika in jima pomagala pobegniti, nato pa zbrala vso hišo svojega očeta, da bi ta bila obvarovana. Kako vesela bo ob vstajenju, ko bo zvedela, da je zaradi svoje vere, podprte z deli, postala Mesijeva prednica! (Jozue 2:11; 6:25; Matevž 1:5) V enajstem poglavju Lista Hebrejcem je tudi dolg seznam drugih, ki so ‚bili delavci‘ v dokazovanju vere. Vsi ti bodo bogato poplačani. Nikakor pa ne smemo niti mimo Joba, ki je kljub težki preskušnji rekel: »GOSPODOVO [Jehovovo, NW] ime bodi hvaljeno!« Kot smo že videli, je bil zaradi svoje vere in del sijajno poplačan. (Job 1:21; 31:6; 42:10; Jakob 5:11) Podobno se bo tudi nam nasmehnilo Jehovovo priznanje, če bomo stanovitni »delavci besede«.

18., 19. Kako so dolgo zatirani bratje že »delavci besede« in do kakšnih blagoslovov je pripeljala njihova dejavnost?

¹⁸ Med tistimi, ki so skozi leta veliko zdržali, so tudi naši bratje iz Vzhodne Evrope. Zdaj pa so, ko so odpravljene mnoge omejitve, v tem svojem novem okolju resnični »delavci besede«. K njim so se preselili tudi misijonarji in pionirji iz sosednjih dežel, da bi jim pomagali pri poučevanju in organiziranju. Finska in druge bližnje podružnice Watch Tower Society so k njim poslale vešče zidarje, darežljiva svetovna bratovščina pa je prispevala denar za gradnjo novih podružničnih uradov in kraljestvenih dvoran. (Primerjaj 2. Korinčanom 8:14, 15.)

¹⁹ S kakšno vnemo so se ti dolgo zatirani bratje odzvali na terenu! ‚Trudijo se in bojujejo‘, da bi, kot rečemo, nadoknadili zamujeno ter izkoristili možnosti, ki jih v »neugodnih okoliščinah« niso imeli. (1. Timoteju 4:10; 2. Timoteju 4:2; oboje v EI) V Albaniji, kjer je bilo zatiranje še zlasti kruto, so denimo minulega aprila vso pošiljko Kraljestvenih vesti z naslovom »Zakaj imamo v življenju toliko problemov« razdelili v pičlih treh dneh. To je bil sijajen nasledek svečanosti v spomin na Jezusovo smrt, na kateri je bilo navzočih 3491 ljudi, veliko več, kot je dejavnih oznanjevalcev; teh je namreč 538.

20. Kaj kaže število navzočih na spominski svečanosti v zadnjih letih in kako lahko še mnogim pomagamo?

²⁰ Tudi druge dežele so znatno prispevale k številu navzočih na spominski svečanosti, ki je v zadnjih letih precej preseglo 10,000.000. In novi od vsepovsod, ki jim je obisk spominske svečanosti okrepil vero, zdaj postajajo »delavci besede«. Ali bi lahko še več teh novih tovarišev spodbudili, da se usposobijo za to prednost?

21. Proti čemu naj bi v skladu z našim letnim stavkom hiteli in s kakšnim ciljem?

²¹ Bodimo tudi mi, tako kot vneti kristjani v prvem stoletju in še mnogi drugi odtlej, odločeni, da se trudimo, ko ‚hitimo proti cilju‘, večnemu življenju, bodisi v nebeškem Kraljestvu ali pa na njegovem zemeljskem področju. (Filipljanom 3:12-14) Doseči ta cilj je vredno vsakega našega truda. Zdaj ni čas, da smo spet samo poslušalci, temveč je bolj kot kdaj prej čas, da ‚smo močni in delamo‘. (Hagaj 2:4; Hebrejcem 6:11, 12) Zato bodimo, ker smo ‚sprejeli vsaditev besede‘, ‚radostni delavci besede‘ zdaj in v večnosti, ki bo nastopila.

Kako bi odgovorili?

◻ Kako lahko z radostjo zdržimo?

◻ Kaj je »modrost od zgoraj« in kako si lahko prizadevamo priti do nje?

◻ Zakaj moramo ‚biti delavci besede in ne samo poslušalci‘?

◻ Katera poročila bi nas morala spodbuditi, da smo »delavci besede«?

[Slika na strani 17]

Odprimo tudi mi srce božjemu pouku

[Slika na strani 18]

Job je bil za svojo značajnost nagrajen tako, da je s svojimi dragimi spet zaživel izpolnjeno, srečno življenje