Ostanite na varnem v Božji organizaciji

»Stolp močan je ime GOSPODOVO [Jehovovo, NW]: tja priteče pravični in je na varnem.« (PREGOVORI 18:10)

 1. V kakšnem težavnem položaju so glede na Jezusovo molitev kristjani?

JEZUS je malo pred smrtjo molil k svojemu nebeškemu Očetu za svoje sledilce. V ljubeči skrbi zanje je rekel: »Jaz sem jim dal besedo tvojo, in svet jih je sovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Ne prosim, da jih vzemi s sveta, ampak da jih obvaruj zlega.« (Janez 17:14, 15) Jezus je vedel, da bo svet nevaren za kristjane, da bo očitno, z lažmi in preganjanjem, kazal sovraštvo do njih. (Matevž 5:11, 12; 10:16, 17) Vedel je tudi, da bo svet leglo pokvarjenosti. (2. Timoteju 4:10; 1. Janezov 2:15, 16)

 2. Kje lahko kristjani najdejo duhovno varnost?

² Med svet, ki sovraži kristjane, sodijo vsi, ki so odtujeni od Boga in so pod Satanovim nadzorom. (1. Janezov 5:19) Ta svet je veliko večji od krščanske občine, pa tudi Satan sam je veliko močnejši od vsakega človeka. Zato je sovraštvo sveta zares nevarno. Kje lahko potem Jezusovi sledilci najdejo duhovno varnost? Odgovor je nakazan v angleškem Stražnem stolpu, 1. december 1922, kjer beremo: »Živimo v hudih časih. Bojujeta se Satanova in Božja organizacija. In boj je strašen.« Kraj duhovne varnosti v tem sporu je Božja organizacija. Besede »organizacija« v Bibliji ne najdemo, zato je bil v dvajsetih letih tega stoletja naziv »Božja organizacija« nekaj novega. Kaj torej ta organizacija je? In kako je v njej mogoče najti zaščito?

Jehovova organizacija

3., 4. a) Kaj je po nekem slovarju in Stražnem stolpu organizacija? b) V katerem pogledu lahko mednarodni družbi Jehovovih prič rečemo organizacija?

³ Organizacija je po Concise Oxford Dictionary »organizirano telo«. In ker so apostoli kristjane v prvem stoletju po krajih organizirali v občine, ki so bile pod nadzorom vodstvenega organa v Jeruzalemu, glede na gornjo definicijo menimo, da je o tej »družbi bratov« prav govoriti kot o organizaciji. (1. Petrov 2:17, NW) Današnje Jehovove priče imajo podobno organizacijsko strukturo. Enotnost tega telesa so v prvem stoletju utrjevali »ljudje darovi« (NW), denimo »pastirji in učitelji« (Ekumenska izdaja). Nekateri teh so potovali po občinah, drugi pa so bili starešine v krajevnih občinah. (Efežanom 4:8, 11, 12; Dejanja 20:28) Podobni »darovi« utrjujejo tudi enotnost današnjih Jehovovih prič.

⁴ V angleškem Stražnem stolpu, 1. november 1922, je o besedi »organizacija« pisalo: »Organizacija je družba ljudi, ustanovljena z določenim ciljem, programom.« Stražni stolp je še pojasnil, da poimenovanje Jehovovih prič z organizacija, še ne pomeni, da so »sekta, v tistem pomenu, v kakršnem se ta beseda sicer uporablja, temveč le to, da se Preučevalci Biblije [Jehovove priče] trudijo spolnjevati Božje namene in vse delati tako, kot je to delal Gospod, in sicer po določenem redu«. (1. Korinčanom 14:33) Apostol Pavel je pokazal, da so tudi kristjani v njegovih dneh delali tako, namreč po redu. Maziljeno družbo kristjanov je primerjal s človeškim telesom, ki ima mnogo udov in vsak od njih spolnjuje točno določeno nalogo, tako da lahko vse telo pravilno deluje. (1. Korinčanom 12:12–26) Zares odlična slika organizacije! Toda zakaj so bili kristjani organizirani? Da bi služili »Božjim namenom«, spolnjevali Jehovovo voljo.

 5. Kaj je Božja vidna organizacija?

⁵ Biblija je napovedala, da bodo v našem času kristjani združeni, da bodo kot en »narod« pripeljani skupaj v eno ‚deželo‘, v kateri bodo ‚svetili kakor nebeške luči na svetu‘. (Izaija 66:8; Filipljanom 2:15) Ta organizirani »narod« šteje danes več kot pet milijonov in pol. (Izaija 60:8–10, 22) Seveda pa to ni vsa Božja organizacija. Del nje so namreč tudi angeli.

 6. Kdo v širšem pomenu sestavlja Božjo organizacijo?

⁶ Veliko je primerov, ko angeli sodelujejo z Božjimi človeškimi služabniki. (1. Mojzesova 28:12; Daniel 10:12–14; 12:1; Hebrejcem 1:13, 14; Razodetje 14:14–16) Zato je v angleškem Stražnem stolpu, 15. maj 1925, povsem ustrezno pisalo: »Vsi sveti angeli so del Božje organizacije.« Pisalo je še: »Glava Božje organizacije, ki ima vso moč in oblast, pa [je] Gospod Jezus Kristus.« (Matevž 28:18) V širšem pomenu torej Božja organizacija sestoji iz vseh, v nebesih in na zemlji, ki se skupno trudijo spolnjevati Božjo voljo. (Glej okvirček.) Kako sijajna prednost je biti del vsega tega! In kakšno veselje je pričakovati čas, ko bodo vsa živa nebeška in zemeljska stvarjenja kot organizacija enotno hvalila Boga Jehova! (Razodetje 5:13, 14) Kako pa je Božja organizacija že danes lahko zaščita?

Zaščiteni v Božji organizaciji – kako?

 7. Kako nas Božja organizacija ščiti?

⁷ Božja organizacija nam lahko pomaga varovati se Satana in njegovih zvijač. (Efežanom 6:11) Satan na Jehovove častilce pritiska, jih preganja in skuša z enim samim ciljem: da bi jih odvrnil s ‚pota, po katerem jim je hoditi‘. (Izaija 48:17; primerjaj Matevž 4:1–11.) Tem napadom se v tej stvarnosti ne moremo nikoli popolnoma ogniti. Vendar nas to, da smo tesno povezani z Bogom in njegovo organizacijo, krepi in ščiti ter nam pomaga ostati na »potu«. Tako lahko dosežemo tisto, kar upamo.

 8. Kako Jehovova nevidna organizacija podpira Božje zemeljske služabnike?

⁸ Kako pa nam Božja organizacija daje takšno zaščito? Predvsem tako, da se lahko povsem zanesemo na podporo Jehovovih duhovnih služabnikov. Ko je bil denimo Jezus pod hudim pritiskom, mu je stregel angel. (Lukež 22:⁠43) Tudi Petra je iz smrtne nevarnosti čudežno rešil angel. (Dejanja 12:6–11) Danes se sicer takšni čudeži ne dogajajo več, toda pripadniki Jehovovega ljudstva imajo zagotovilo, da jih bodo v oznanjevanju podpirali angeli. (Razodetje 14:6, 7) Kadar so v hudih težavah, pogosto dobijo moč, ki je večja od običajne. (2. Korinčanom 4:7, NW) Poleg tega se zavedajo, da »angel Gospodov šotori okoli teh, ki se ga boje, da jih reši«. (Psalm 34:⁠8, EI; v NW 34: 7)

9., 10. Zakaj lahko rečemo, da je ‚Jehovovo ime stolp močan‘, in kako to načelo velja za celotno Božjo organizacijo?

⁹ Zaščita je tudi Jehovova vidna organizacija. Kako? V Pregovorih 18:10 beremo: »Stolp močan je ime GOSPODOVO [Jehovovo, NW]: tja priteče pravični in je na varnem.« To ne pomeni, da nam je v zaščito že, če samo ponavljamo Božje ime. Poiskati si zavetje pri Božjem imenu pomeni zaupati Jehovu. (Psalm 20:1; 122:4) Pomeni podpirati njegovo suverenost, zakone in načela ter verovati v njegove obljube. (Psalm 8:1–9; Izaija 50:10; Hebrejcem 11:6) Pomeni tudi biti vdan samo Jehovu. Le ti, ki Jehova tako častijo, lahko rečejo enako kot psalmist: »V njem [Jehovu] se razveseli srce naše, ker smo zaupali njegovemu svetemu imenu.« (Psalm 33:21; 124:⁠8)

¹⁰ Vsi v Božji vidni organizaciji soglašajo z Mihom, ki je rekel: »Mi [. . .] hodimo v imenu GOSPODA, Boga svojega, vedno in vekomaj.« (Miha 4:5) Današnja organizacija je zbrana okoli ‚Božjega Izraela‘, ki se v Bibliji imenuje ‚ljudstvo imenu njegovemu‘. (Galatom 6:16; Dejanja 15:14; Izaija 43:6, 7; 1. Petrov 2:17) Biti del Jehovove organizacije torej pomeni biti del naroda, ki išče zaščito pri Božjem imenu in jo tudi dobi.

11. Na katere posebne načine Jehovova organizacija ščiti vse, ki so njen del?

¹¹ Božja vidna organizacija je tudi skupnost vere, družba sočastilcev, ki se med sabo izgrajujejo in spodbujajo. (Pregovori 13:20; Rimljanom 1:12) V njej krščanski pastirji skrbijo za ovce, spodbujajo bolne in potrte in pomagajo vsem, ki padejo, da bi se pobrali. (Izaija 32:1, 2; 1. Petrov 5:2–4) In po tej organizaciji »zvesti in preudarni suženj« (NW) daje »hrano o pravem času«. (Matevž 24:45) Ta »suženj«, sestavljen iz maziljenih kristjanov, pripravlja najboljše od že tako dobrih duhovnih stvari: točno biblijsko spoznanje, ki vodi v večno življenje. (Janez 17:3) Pod vodstvom ‚sužnja‘ se kristjani laže ravnajo po visokih moralnih merilih in so v tem nevarnem okolju, ki jih obdaja, »previdni kakor kače in preprosti kakor golobje«. (Matevž 10:16) Prav tako jim to pomaga, da so vedno ‚obilni v delu Gospodovem‘, ki je že samo po sebi močna zaščita. (1. Korinčanom 15:⁠58)

Kdo je del Božje organizacije?

12. Koga se da prepoznati za del Božje nebeške organizacije?

¹² Kdo so ti, ki so del Božje organizacije in jim je na voljo takšna zaščita? Za nebeško organizacijo ni težko odgovoriti na to vprašanje. Satan in njegovi angeli niso več v nebesih. Zvesti angeli pa so še vedno tam, ‚v velikem zborovanju‘. Apostol Janez je videl, da bodo v zadnjih dneh »Jagnje«, kerubi (‚četvere živali‘) in ‚mnogi angeli‘ v neposredni bližini Božjega prestola. Ob njih bo še 24 starešin, ki predstavljajo maziljene kristjane, ki že uživajo svojo veličastno nebeško dediščino. (Hebrejcem 12:22, 23; Razodetje 5:6, 11; 12:7–12) Vsi ti so gotovo del Božje organizacije. Pri ljudeh pa ne gre tako lahko.

13. Kako je Jezus označil tiste, ki so del Božje organizacije, in kako tiste, ki niso?

¹³ Jezus je za nekatere, ki bodo zatrjevali, da mu sledijo, rekel: »Veliko mi jih poreče tisti dan: Gospod, Gospod, ali nismo prorokovali v tvojem imenu, in hudičev izganjali s tvojim imenom, in mnogo čudežev delali s tvojim imenom? In tedaj jim povem očitno: Nikoli vas nisem poznal; poberite se od mene, ki delate krivico!« (Matevž 7:22, 23) Kdor dela krivico, gotovo ni del Božje organizacije, pa naj sam zase trdi, kar hoče, oziroma naj časti Boga tu ali tam. Jezus je tudi povedal, kako lahko prepoznamo nekoga, ki je res del Božje organizacije. Rekel je: »Ne pride vsak, kdor mi pravi: Gospod, Gospod, v nebeško kraljestvo, ampak kdor izpolnjuje voljo Očeta mojega, ki je v nebesih.« (Matevž 7:⁠21)

14. Kateri vidiki Božje volje so obvezni za vse, ki so del Božje organizacije?

¹⁴ Kdor torej želi biti del Božje organizacije, katere središče je »nebeško kraljestvo«, mora spolnjevati Božjo voljo. Kakšna pa je Božja volja? Njen bistveni vidik je povedal Pavel, ko je rekel: »[Bog] hoče, da se rešijo vsi ljudje in pridejo do spoznanja resnice.« (1. Timoteju 2:4) Če si človek resnično prizadeva priti do točnega spoznanja iz Biblije, ga udejanjati v življenju ter ga razglašati »vsem ljudem«, spolnjuje Božjo voljo. (Matevž 28:19, 20; Rimljanom 10:13–15) Bog Jehova tudi želi, da so njegove ovce nahranjene in preskrbljene. (Janez 21:15–17) Krščanski shodi imajo pri tem bistveno vlogo. Kdor bi lahko obiskoval takšne shode, pa jih ne, ne ceni svojega mesta v Božji organizaciji. (Hebrejcem 10:23–25)

Prijateljstvo s svetom

15. Pred čim je Jakob posvaril občine v svojih dneh?

¹⁵ Kakih 30 let zatem, ko je umrl Jezus, je njegov polbrat Jakob povedal nekaj dejavnikov, ki lahko ogrozijo posameznikov obstoj v Božji organizaciji. Napisal je: »Prešeštnice, ali ne veste, da je prijateljstvo sveta sovraštvo do Boga? Kdorkoli torej hoče biti svetu prijatelj, postane Bogu sovražnik.« (Jakob 4:4) Kdor je Bogu sovražnik, ta gotovo ni del njegove organizacije. Kaj pa pomeni prijateljstvo s svetom? Razlaga se ga različno, med drugim tudi kot iskanje slabe družbe. Jakob pa je meril še na nekaj čisto določenega, na napačno umsko držo, ki vodi v napačno ravnanje.

16. O čem je govoril Jakob, ko je posvaril, da je prijateljstvo sveta sovraštvo do Boga?

¹⁶ V Jakobu 4:1–3 beremo: »Odkod prihajajo vojske in odkod bitke med vami? Ne li odtod, namreč od želj [poželenj, EI] vaših, vojskujočih se v vaših udih? Želite, a nimate; morite in želite zavidno, a ne morete doseči; borite se in vojskujete; nimate, ker ne prosite. Prosite, a ne dobite, ker slabo prosite, da bi zapravljali v slah svojih.« Zatem pa je posvaril še pred prijateljstvom s svetom.

17. V katerem smislu so se v krščanski občini prvega stoletja ‚vojskovali‘ in ‚bojevali‘?

¹⁷ Stoletja po Jakobovi smrti so se lažni kristjani dobesedno vojskovali in ubijali drug drugega. Vendar je Jakob pisal članom ‚Božjega Izraela‘ v prvem stoletju, bodočim nebeškim ‚duhovnikom in kraljem‘. (Razodetje 20:6) Ti pa se niso morili in pobijali med sabo v dobesednih vojnah. Zakaj je potem Jakob govoril o takšnih rečeh med kristjani? No, tudi apostol Janez je rekel, da je vsak, ki sovraži svojega brata, ubijalec. In Pavel je o osebnostnih sporih in nesoglasjih v občini govoril kot o ‚bojih‘ in ‚prepirih‘. (Titu 3:9; 2. Timoteju 2:14; 1. Janezov 3:15–17) V skladu s tem je očitno tudi Jakob imel v mislih to, da niso ljubili sokristjanov. Kristjani so drug z drugim ravnali skoraj tako, kot to med sabo pogosto počnejo svetni ljudje.

18. Kaj lahko pripelje do neljubeznivih dejanj in občutkov med kristjani?

¹⁸ Zakaj pa so se v krščanskih občinah dogajale takšne reči? Zaradi slabih nagnjenj, kot sta zavidanje in »poželenje«. Tudi ponos, ljubosumnost in stremuštvo lahko načnejo ljubeče krščanske odnose v občini. (Jakob 3:6, 14) Takšna nagnjenja lahko posameznika naredijo za prijatelja svetu in potemtakem za Božjega sovražnika. Kdor jih razvija, naj nikar ne pričakuje, da bo lahko ostal del Božje organizacije.

19. a) Kdo je v prvi vrsti kriv, če v kristjanovem srcu požene korenine napačno razmišljanje? b) Kako lahko kristjan premaga napačno razmišljanje?

¹⁹ Koga lahko krivimo, če ugotovimo, da je takšno napačno razmišljanje pognalo korenine v našem srcu? Satana? Nekoliko že. On je ‚knez oblasti v zraku‘ tega sveta, v katerem so takšna nagnjenja zelo razširjena. (Efežanom 2:1, 2; Titu 2:12) Vendar pa pogosteje korenine takšnega napačnega razmišljanja poženejo iz našega nepopolnega telesa. Jakob je namreč potem, ko je posvaril pred prijateljstvom s svetom, še napisal: »Menite, da pismo prazno govori? Zavistno [. . .] želi Duh, ki ga je Bog naselil v nas?« (Jakob 4:5) Vsi imamo prirojeno nagnjenje k slabemu. (1. Mojzesova 8:21; Rimljanom 7:18–20) Toda takšna nagnjenja lahko premagamo, če priznamo svoje slabosti in se zanašamo na Jehova, da nam bo pri tem pomagal. Jakob pravi: »Daje pa [Bog] toliko večjo milost [kakor je naše prirojeno nagnjenje k zavisti].« (Jakob 4:6) Pač, po zaslugi Božjega svetega duha, zvestih krščanskih bratov ter Jezusove odkupne žrtve zvesti kristjani laže obvladujejo slabosti svojega telesa. (Rimljanom 7:24, 25) So prijatelji Bogu in ne svetu in so v Božji organizaciji na varnem.

20. Katere bogate blagoslove uživajo tisti, ki so del Božje organizacije?

²⁰ Biblija obljublja: »GOSPOD dá moč svojemu ljudstvu, GOSPOD bo blagoslovil ljudstvo svoje z mirom.« (Psalm 29:11) Če smo zares del Jehovovega sodobnega ‚naroda‘, njegove vidne organizacije, bomo deležni moči, ki jo daje Jehova in uživali mir, s katerim blagoslavlja svoje ljudstvo. Satanov svet je gotovo veliko večji od Jehovove vidne organizacije, pa tudi Satan je veliko močnejši od nas. Toda Jehova je Vsemogočni. Njegova dejavna sila je nepremagljiva. Tudi njegovi mogočni angeli so združeni z nami v služenju Bogu. Tako lahko kljub sovraštvu, ki ga doživljamo, ostanemo trdni. Kakor Jezus lahko tudi mi premagamo svet. (Janez 16:⁠33; 1. Janezov 4:4)

Ali lahko pojasnite?

◻ Kaj je Božja vidna organizacija?

◻ Kako vse Božja organizacija ščiti?

◻ Kdo vse je del Božje organizacije?

◻ Kaj lahko storimo, da ne bi bili prijatelji svetu?

[Okvir na strani 9]

Kaj je Božja organizacija?

V izdajah Jehovovih prič naziv »Božja organizacija« označuje troje:

1  Jehovovo nebeško, nevidno organizacijo, sestavljeno iz zvestih duhovnih stvarjenj. V Bibliji se ta imenuje »gornji Jeruzalem«. (Galatom 4:⁠26)

2  Jehovovo človeško, vidno organizacijo. Sestavljena je iz maziljenega ostanka, ki se mu pridružuje velika množica.

3  Jehovovo vesoljno organizacijo. Danes jo sestavljajo Jehovova nebeška organizacija in maziljeni posinovljenci na zemlji, ki imajo duhovno upanje. Sčasoma pa bodo del nje postali tudi ljudje na zemlji, ki bodo prišli do popolnosti.

[Slika na strani 10]

Najboljša duhovna hrana prihaja po Jehovovi organizaciji