Bodite zdravih misli — konec je blizu
»Vsega konec pa se je približal. Bodite torej pametni in trezni za molitve.« (1. PETROV 4:7)
1. a) Kakšno razočaranje so doživeli nek verski voditelj in njegovi pristaši? b) Kakšna vprašanja se lahko pojavljajo zaradi nespolnjenih pričakovanj?
»KO SEM sinoči molil, me je poklical Bog. Rekel mi je, da bo 116.000 ljudi vzetih v nebo in da se bodo grobovi 3,7 milijona mrtvih vernikov odprli proti nebu.« To je izjavil vodja misijona za prihodnje dni na večer 28. oktobra 1992, za ta dan so namreč napovedali sodni dan. Devetindvajseti oktober je prišel, pa ni nihče bil vzet v nebo, niti se ni odprl noben grob. Ti ljudje v Koreji, ki so verjeli v sodni dan, so doživeli le še en čisto navaden dan, nič ni bilo z njihovim pričakovanjem, da bodo v nebeškem zamaknjenju šinili v nebesa. Veliko sodnih dni je bilo že napovedano, pa se ni nič zgodilo; tistim, ki so jih napovedovali, pa to ni vzelo poguma. Kako naj ravnajo kristjani? Ali naj zgubijo vero, da se konec hitro približuje?
2. Kdo je apostolom povedal za prihodnji sodni dan in v kakšnih razmerah so to zvedeli?
2 Da si odgovorimo, se spomnimo Jezusovega pogovora z učenci na samem. Tam, v Cezareji Filipovi, severovzhodno od Galilejskega jezera pod mogočnim Hermonom, so učenci slišali Jezusa odkrito govoriti o tem, da bo umorjen (Matevž 16:21). Zatem jim je povedal še druge pomembne reči. Pojasnil jim je, da biti njegov učenec pomeni ves čas živeti požrtvovalno, potem pa jih je opozoril: »Kajti Sin človekov ima priti v slavi Očeta svojega z angeli svojimi, in tedaj povrne vsakemu po delu njegovem.« (Matevž 16:27) Jezus je tu govoril o svojem prihodu, ko se bo pojavil kot sodnik. Takrat bo vse odvisno od tega, ali je človek zvesto posnemal Kristusa ali ne. Jezus bo sodil po delih, ne bo se oziral na to, ali je kdo bogat ali reven. Tega so se morali njegovi učenci ves čas zavedati (Matevž 16:25, 26). Sam Jezus Kristus je torej zapovedal svojim sledilcem, naj pazijo na njegov slavni prihod in sodbo.
3. Kako je Jezus poudaril, da bo zagotovo prišel?
3 Jezusove nadaljnje besede poudarjajo, da bo zagotovo prišel. Odločno je izjavil: »Resnično vam pravim: Nekateri so med temi, ki stoje tu, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne vidijo Sina človekovega, da prihaja v kraljestvu svojem.« (Matevž 16:28) To se je spolnilo čez šest dni. Jezusovi najbližji učenci so videli spremenjenega Jezusa v sijajnem videnju. Njegov obraz se je svetil ko sonce in njegova obleka je bila bleščeče bela. Spremenjenje je bilo vnaprejšna podoba Kristusove slave in kraljestva. Kako mogočna potrditev kraljestvenih prerokb! In kako močna spodbuda za učence, da ostanejo zdravih misli (2. Petrov 1:16-19)!
Zakaj je nujno biti zdravih misli
4. Zakaj morajo biti kristjani stalno duhovno budni in čakati Njegov prihod?
4 Čez slabo leto se Jezus z učenci zaupno pogovarja na Oljski gori. Ko zrejo proti Jeruzalemu, jim pove za znamenje svoje prihodnje navzočnosti ter jih posvari: »Čujte torej, ker ne veste, katerega dne pride Gospod vaš.« Njegovi sledilci morajo biti stalno budni, saj ne vedo za čas njegovega prihoda. Vedno morajo biti pripravljeni nanj (Matevž 24:42).
5. Kako bi lahko ponazorili potrebo po budnosti?
5 Gospod bo prišel kakor tat. Takole je dejal: »Vedite pa to: ko bi hišni gospodar vedel, ob kateri straži pride tat, bi čul in ne bi dal podkopati hiše svoje.« (Matevž 24:43) Vlomilec se ne najavi, njegovo glavno orožje je presenečenje. Zato mora biti gospodar stalno na preži. Zvest kristjan pa ne ostaja buden zaradi kakšne zle slutnje, temveč ga navdihuje veselo pričakovanje Kristusovega slavnega prihoda in tisočletja miru.
6. Zakaj moramo biti zdravih misli?
6 Kljub budnosti nihče ne ve vnaprej, kateri dan bo prišel. Jezus je rekel: »Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti ob uri, ko ne mislite, bo prišel Sin človekov.« (Matej 24:44, EI) Zato morajo biti kristjani zdravih misli. Morda bi mislili: Ta dan že ne bo Kristusa — pa bi prišel prav tisti dan! Dobronamerni zvesti kristjani so v preteklosti iskreno poskušali napovedati, kdaj bo prišel konec. Toda Jezusovo svarilo se je vedno znova izkazalo za resnično: »Za tisti dan in uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.« (Matej 24:36, EI)
7. Kako morajo živeti Kristusovi sledilci?
7 Kaj bi torej morali skleniti? Da moramo Kristusovi sledilci neprestano živeti v veri, da je konec te hudobne stvarnosti tik pred nami.
8. Kaj je od najzgodnejših časov označevalo kristjane?
8 Zgodovinarji in biblicisti priznavajo, da je bilo takšno ravnanje vedno značilnost kristjanov. Uredniki The Translator’s New Testament so, na primer, pod geslom »dan« v slovarju napisali: »Kristjani novozaveznega časa so živeli v pričakovanju Dne (to je časa), ko bo sedanji svet z vso zlobo in hudobijo uničen in se bo Jezus vrnil na zemljo sodit človeštvo in vpeljal nov vek miru ter zagospodoval nad celim svetom.« V Encyclopædii Britannici piše: »Edinstveno širjenje krščanstva po vsem svetu je neposredna posledica krščanskega pričakovanja časa konca, stalnega pričakovanja Kristusove vrnitve. Kristjani konca niso nikoli pričakovali pasivno, tako da bi si zgolj želeli prihod Božjega kraljestva.«
Kaj pomeni biti zdravih misli
9. Zakaj je Peter lahko še naprej zaupal, čeprav je bilo nekaj njegovih pričakovanj glede Mesija napačnih?
9 Apostol Peter se približno 30 let po tem zaupnem pogovoru med Jezusom in najožjimi učenci še ni utrudil čakati konca. Čeprav so bila pričakovanja njega in drugih učencev o Mesiju na začetku napačna, je zaupal, da Jehovova ljubezen in moč zagotavljata uresničitev njihovega upanja (Lukež 19:11; 24:21; Dejanja apostolov 1:6; 2. Petrov 3:9, 10). Ko je dejal: »Vsega konec pa se je približal,« je bila to misel, ki je v Grških spisih ves čas v ospredju. Potem je opomnil sokristjane: »Bodite torej pametni in trezni za molitve.« (1. Petrov 4:7)
10. a) Kaj pomeni biti zdravih misli? b) Kaj pomeni videti reči glede na njihov odnos do Božje volje?
10 Biti ,pameten‘ oziroma zdravih misli tukaj ne pomeni biti bistroumen s posvetnega stališča. Jehova pravi: »Pogubim modrost modrih in razumnost razumnih zavržem.« (1. Korinčanom 1:19) Beseda, ki jo je uporabil Peter, lahko pomeni »biti trezen«. Duhovna treznost je povezana z našim čaščenjem. Če smo trezni, vidimo, ali so posamezne reči v skladu z Jehovovo voljo, razumemo, kaj je pomembno in kaj ne (Matevž 6:33, 34). Ker pričakujemo neizbežen konec, ne živimo brezglavo, niti nismo brezbrižni do časa, v katerem živimo (primerjaj Matevž 24:37-39). V mislih, volji in vedenju smo zmerni in uravnovešeni. Najprej do Boga (»trezni za molitve«), potem pa do bližnjih (»imejte iskreno ljubezen med seboj«) (1. Petrov 4:7, 8).
11. a) Kaj pomeni ,prenoviti se v duhu svojega mišljenja‘? b) Kako nam novi duh uma pomaga, da se dobro odločamo?
11 Biti zdravih misli pomeni tudi ,prenoviti se v duhu svojega mišljenja‘ (Efežanom 4:23, EI). Zakaj prenoviti? Ker smo podedovali nepopolnost in živimo v grešni okolici, v našem umu gospodujejo težnje, ki nasprotujejo duhovnosti. Te nas stalno silijo k pridobitniškemu in sebičnemu razmišljanju ter spodbujajo takšna nagnjenja. Ko torej človek postane kristjan, potrebuje novo moč oziroma prevladujoče mišljenje, ki ga bo sililo k pravemu, duhovnemu razmišljanju in ga spodbujalo k požrtvovalnosti. Kadar se mora tak človek odločiti glede izobrazbe, kariere, službe, razvedrila, oddiha, oblačenja ali česa drugega, bo o zadevi premislil duhovno in ne meseno, sebično. S tem novih duhom uma se je laže odločati pametno in z zavestjo, da je konec blizu.
12. Kako lahko ostanemo »zdravi v veri«?
12 Biti zdravih misli pomeni tudi to, da smo duhovno zdravi. Kako lahko ostanemo »zdravi v veri« (Titu 2:2)? Svoj um moramo hraniti s pravo hrano (Jeremija 3:15). Če se stalno hranimo z Božjo besedo resnice in pustimo delovati njegovemu svetemu duhu, bomo laže ohranili duhovno ravnotežje. Bistveno je torej, da preučujemo, oznanjujemo, molimo in se družimo s kristjani, še več, da vse to počnemo redno.
Kako nas zdrave misli varujejo
13. Kako nas zdrave misli varujejo pred neumnimi napakami?
13 Zdrave misli nas lahko varujejo pred kakšno neumno napako, ki bi nas stala večno življenje. Kako je to mogoče? Apostol Pavel je govoril o »postavi uma«. Postavo uma pri človeku, ki je zdrav v veri, vodi tisto, kar ga veseli, namreč ,Božja postava‘. ,Postava greha‘ se res bojuje proti postavi uma, toda kristjan jo lahko z Jehovovo pomočjo premaga (Rimljanom 7:21-25).
14., 15. a) Katera dva vpliva se bojujeta za prevlado nad umom? b) Kako lahko zmagamo v tem umskem boju?
14 Pavel v nadaljevanju jasno loči um, ki ga obvladuje grešno meso in je osredinjen na prizanesljivo življenje, od uma, ki ga obvladuje Božji duh in je osredinjen na požrtvovalno življenje v službi Jehovu. Pavel je v Pismu Rimljanom 8:5-7 napisal: »Zakaj tisti, ki se usmerjajo po mesu, mislijo na to, kar je meseno; tisti pa, ki se usmerjajo po Duhu, mislijo na to, kar je duhovno. Toda težnje mesa vodijo v smrt, težnje duha pa vodijo v življenje in v mir. Zakaj v težnjah mesa je sovraštvo do Boga, ker se ne podrejajo božji postavi in se podrejati tudi ne morejo.« (EI)
15 Pavel zatem v 11. vrstici pojasni, kako um, ki sodeluje s svetim duhom, zmaguje: »In če prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa, bo on, ki je obudil Kristusa od mrtvih, po svojem Duhu, ki prebiva v vas, priklical v življenje tudi vaša umrljiva telesa.« (EI)
16. Pred katerimi zankami nas varujejo zdrave misli?
16 Če smo zdravih misli, nas ne bodo zapeljale mnoge zanke tega sveta, nezmerno vdajanje vsakršnim užitkom, pridobitništvo in spolna sprevrženost. Zdrav um nam bo narekoval, naj ,bežimo od nečistosti‘, tako pa bomo ušli tudi njenim pogubnim posledicam (1. Korinčanom 6:18). Zdravo mišljenje nas bo spodbujalo, da bo Kraljestvo za nas prva stvar, in stražilo naše razmišljanje, ko se bomo srečali s skušnjavami posvetne kariere, ki bi lahko oslabila naš odnos z Jehovom.
17. Kako je neka pionirka pokazala zdrav um, ko se je srečala z denarnimi obveznostmi?
17 Oglejmo si zgled. V tropski državi v jugovzhodni Aziji živi mlada sestra, ki ji je Kraljestvo najvažnejše. Rada ima polnočasno službo. V tej državi delovno mesto praviloma zahteva šest ali sedem dni polnega delovnega časa. Ko je končala študij na univerzi, je oče, ki ni Jehovova priča, od nje pričakoval, da bo veliko zaslužila za družino. Ker pa si je zelo želela pionirati, si je poiskala delno zaposlitev in začela pionirati. To je očeta ujezilo in grozil ji je, da jo bo vrgel iz hiše. Zaradi igranja na srečo je bil zelo zadolžen in pričakoval je, da bo hči plačala njegove dolgove. Njen mlajši brat je še študiral na univerzi, vendar zaradi dolgov ni mogel plačati šolnine. Obljubil je, da bo, ko bo dobil službo, skrbel za družino, če mu bo zdaj pomagala sestra. Morala se je odločiti med ljubeznijo do brata in ljubeznijo do pioniranja. Po skrbnem premisleku se je odločila, da bo še naprej pionirala, ob tem pa iskala drugačno zaposlitev. Za to je tudi molila. Tako je našla dobro službo, ki ji je omogočila, da finančno pomaga družini in bratu, obenem pa ostane pionirka, kar je bila njena največja želja.
Išči Jehovovo pomoč, da bi ostal zdravih misli
18. a) Zakaj so nekateri morda malodušni? b) Katere vrstice lahko potolažijo malodušne?
18 Nekaterim Kristusovim sledilcem je morda težko ostati zdravih misli. Morda jih mineva potrpljenje, ker sedanja hudobna stvarnost traja dlje, kakor so pričakovali. Zaradi tega so morda malodušni. Toda konec bo prišel, saj je to obljubil Jehova (Titu 1:2). In prišel bo tudi njegov obljubljeni zemeljski raj. To zagotavlja Jehova (Razodetje 21:1-5). Ko bo prišel novi svet, bo to »drevo življenja« za vse, ki bodo ostali zdravih misli (Pregovori 13:12, EI).
19. Kako lahko ostanemo zdravih misli?
19 Kako lahko ostanemo zdravih misli? Iščimo Jehovovo pomoč (Psalm 54:4). Ostanimo mu blizu. Kako veseli smo, da si Jehova želi naše zaupnosti! Učenec Jakob je napisal: »Približajte se Bogu, in približa se vam.« (Jakob 4:8) Pavel je rekel: »Veselite se v Gospodu, in to zmeraj; ponavljam vam, veselite se. Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu. Ničesar si ne ženite k srcu, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvami, s prošnjami in z zahvalami. In mir, ki ga daje Bog in ki presega vse, kar si lahko predstavljamo, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.« (Filipljanom 4:4-7, EI) In kadar se zdijo bremena te umirajoče stvarnosti pretežka, jih vrzimo na Jehova in on nas bo podpiral (Psalm 55:22).
20. Kako bi morali v skladu s Prvim listom Timoteju 4:10 ravnati vnaprej?
20 Da, konec je blizu, zato bodimo zdravih misli! To je bil umesten nasvet že pred 1900 leti, koliko bolj danes! Z zdravimi mislimi hvalimo Jehova, on pa nas bo varno vodil v svoj novi svet (1. Timoteju 4:10).
Kako bi odgovoril?
◻ Kaj pomeni biti zdravih misli?
◻ Zakaj je tako nujno biti zdravih misli?
◻ Kako lahko prenovimo duh svojega uma?
◻ S čim se moramo stalno bojevati v svojem umu?
◻ Kako lahko ostanemo zdravih misli?
[Slika na strani 15]
Zaupnost z Bogom v molitvi pomaga ostati zdravih misli
[Slika na strani 17]
Če bomo zdravih misli, nas ne bodo zapeljale posvetne zanke