Poglavje 36
Veliko mesto je opustošeno
12. videnje — Razodetje 18:1–19:10
Tema: Padec in uničenje velikega Babilona; Jagnjetova poroka
Čas spolnitve: Od leta 1919 do velike stiske in potem
1. Kaj bo znak začetka velike stiske?
NENADEN, strašen, uničujoč — takšen bo konec velikega Babilona! To bo ena največjih katastrof v vsej zgodovini in začetek ’velike stiske, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi nikdar več ne bo’. (Mat. 24:21)
2. Katero kraljestvo je preživelo vse politične sile, ki so se menjavale?
2 Kriva religija obstaja že zelo dolgo. Neprekinjeno je prisotna že od dni krvoločnega Nimroda, ki se je upiral Jehovi in navedel ljudi, da so pričeli graditi babilonski stolp. Ko je Jehova upornikom pomešal jezike in jih razkropil po vsej zemlji, so ti s seboj ponesli tudi babilonsko krivoverstvo. (1. Mojz. 10:8–10; 11:4–9) Od takrat so se politična kraljestva neprestano menjavala, toda babilonsko krivoverstvo je vse preživelo. Pojavlja se v najrazličnejših oblikah in razvilo se je v svetovno krivoversko kraljestvo — v napovedani veliki Babilon. Njegov najpomembnejši del predstavlja krščanstvo, ki je nastalo s spojitvijo starobabilonskih naukov z nauki odpadlega ”krščanstva”. Ker veliki Babilon obstaja že tako zelo dolgo, mnogi ljudje komajda verjamejo, da bo kdaj uničen.
3. Kako Razodetje potrjuje padec krivoverstva?
3 Zato povsem ustreza, da je v Razodetju padec krive religije potrjen z dvema podrobnima opisoma njenega padca in dogodkov, ki bodo vodili do njenega popolnega uničenja. Spoznali smo jo že kot ”veliko nečistnico”, ki jo bodo njeni nekdanji politični ljubimci nazadnje uničili. (Raz.17:1, 15, 16) Sedaj v drugem videnju jo vidimo kot mesto — versko predpodobo starega Babilona.
Padec velikega Babilona
4. a) Katero videnje vidi Janez sedaj? b) Po čem lahko spoznamo, kdo je ta angel, in zakaj je primerno, da on naznanja padec velikega Babilona?
4 Janez takole nadaljuje svoje poročilo: ”Zatem sem videl drugega angela, ki se je spuščal z neba z veliko oblastjo: zemlja se je razsvetlila od njegovega sijaja. Z mogočnim glasom je zaklical: ’Padel je, padel véliki Babilon.’” (Raz. 18:1, 2a, JP) Janez že drugič sliši angelovo oznanilo. (Glej Raz. 14:8.) Važnost pomena tega oznanila je tokrat poudarjena z veličastvom angela, ki prihaja iz nebes in čigar slava je razsvetlila vso zemljo! Kdo bi lahko bil ta angel? Stoletja pred tem je prerok Ezekijel o nebeškem videnju zapisal: ”Zemlja je žarela od njegovega [Jehovinega] veličastva.” (Ezek. 43:2, EI) Edini angel, ki bi lahko svetil s slavo, podobno Jehovini, je Gospod Jezus, ker je ”odsvit njegovega [Božjega] veličastva in odseva njegovo bistvo”. (Hebr. 1:3, JP) Leta 1914 je prišel ”Sin človekov v slavi svoji” in sedel na nebeški ”prestol svoje slave”, in od tedaj Jezus vlada zemlji kot Jehovin sokralj in sosodnik. Zato je povsem primerno, da on oznanja padec velikega Babilona. (Mat. 25:31, 32)
5. a) Koga uporablja angel za oznanjevanje padca velikega Babilona? b) Kako je bilo s krščanstvom, ko se je Božja sodba začela pri tistih, ki trdijo, da so ”Božja hiša”?
5 Koga angel s tako veliko oblastjo uporablja za oznanjevanje te presenetljive vesti človeštvu? To so ravno tisti, ki so bili z njegovim padcem osvobojeni — zemeljski maziljeni preostanek, Janezov razred. Med letoma 1914 in 1918 so pod velikim Babilonom zelo trpeli, toda leta 1918 sta Gospod Jehova in njegov ”sel [Abrahamove] zaveze”, Jezus Kristus, pričela s sodbo pri ”Božji hiši”, tako imenovanih kristjanih. Odpadlo krščanstvo je torej bilo preizkušeno. (Mal. 3:1; 1. Pet. 4:17) Njihova velika krivda za prelito kri, ki so si jo nakopali med prvo svetovno vojno, njihova sokrivda za preganjanje zvestih Jehovinih prič in njihovi babilonski verski nazori jim v času sodbe niso prav nič koristili. Božje naklonjenosti si ni pridobil tudi noben drug del velikega Babilona. (Primerjaj Iz. 13:1–9.)
6. Zakaj smemo reči, da je veliki Babilon padel 1919 leta?
6 Veliki Babilon je padel 1919. leta. Njegov padec je Božjemu narodu zopet prinesel svobodo in mu omogočil, da se je, takorekoč v enem dnevu, vrnil v svojo deželo duhovne blaginje. (Iz. 66:8) Tega leta sta Bog Jehova, večji Darij, in Jezus Kristus, večji Kir, dogodke usmerjala tako, da kriva religija nad Jehovinim narodom ni imela več nobene moči. Ni ga več mogla ovirati pri njegovem služenju Jehovi in pri oznanjevanju vsem, ki so želeli poslušati, da je nečistnica z imenom veliki Babilon obsojena in da se je približal čas opravičenja Jehovine suverenosti. (Iz. 45:1–4; Dan. 5:30, 31)
7. a) Kako gleda Jehova na veliki Babilon, čeprav le-ta ni bil uničen 1919. leta? b) Kako se je padec velikega Babilona leta 1919 odrazil na Jehovinem narodu?
7 Veliki Babilon res ni bil leta 1919 uničen, podobno kot ni bilo uničeno staro mesto Babilon, ko ga je leta 539 pred našim štetjem zavzel Perzijec Kir. Toda z Jehovinega stališča je ta organizacija padla. Bila je obsojena in le še čaka na usmrtitev; zato krivo verstvo ni več moglo držati v ujetništvu Jehovinega naroda. (Primerjaj Luk. 9:59, 60.) Bil je osvobojen, da bi služil kot gospodarjev zvesti in razumni suženj in razdeljeval duhovno hrano ob pravem času. To je bilo ocenjeno kot ”dobro” in naročeno mu je bilo, naj se zopet marljivo posveti Jehovinem delu. (Mat. 24:45–47; 25:21, 23; Ap. d. 1:8)
8. Kateri dogodek naznanja stražar po Izaiji 21:8, 9 in koga ta stražar predstavlja?
8 Že pred tisočletji je Jehova po prerokih napovedal ta epohalni dogodek. Izaija je govoril o stražarju, ki ”je zavpil kakor lev: ’Gospod [Jehova, NS] na stražnem stolpu vedno stojim po dnevi in pazeč postajam cele noči.’” Kateri dogodek stražar vidi in oznanja z levjim pogumom? Tale: ”Padel je, padel Babilon, in vse izdolbene podobe bogov njegovih je [Jehova] treščil ob tla!” (Iz. 21:8, 9) Ta stražar je predstavljal budni Janezov razred, ki za oznanjevanje vesti o padcu velikega Babilona uporablja časopis Stražni stolp in ostale teokratične izdaje.
Propad velikega Babilona
9, 10. a) V kakšnem obsegu je po prvi svetovni vojni upadel vpliv babilonskega verstva? b) Kako mogočni angel opisuje stanje velikega Babilona po njegovem padcu?
9 S padcem starega mesta Babilon leta 539 pred našim štetjem se je pričelo propadanje, ki se je končalo s popolnim opustošenjem. Podobno je, od prve svetovne vojne dalje, po vsem svetu izredno upadel vpliv babilonske religije. V Rusiji je vpliv ruske pravoslavne cerkve zadušila boljševiška revolucija. Na Japonskem je bil po drugi svetovni vojni prepovedan šintoistični cesarski kult. Na Kitajskem komunistična vlada kontrolira vsa verska imenovanja in dejavnosti. V protestantski severni Evropi je večina ljudi do vere postala povsem ravnodušna. Rimskokatoliško cerkev pa zadnje čase slabijo razni razcepi in nesoglasja znotraj njenih vladajočih krogov. (Primerjaj Mar. 3:24–26.)
10 Tak razvoj dogodkov nedvomno sodi k ’usihanju Evfrata’, kar koristi pripravam vojaškega napada na veliki Babilon. To ’usihanje’ se zrcali tudi v pojasnilu papeža, oktobra 1986, da mora cerkev zaradi velikanskega primanjkljaja ”zopet beračiti”. (Raz. 16:12) Še posebej od leta 1919 sèm veliki Babilon v javnosti velja za duhovno pustinjo; ravno tako, kot je oznanil mogočni angel: ”Postal [je] bivališče besov [demonov, NS], zatočišče vseh nečistih duhov, pribežališče vseh nečistih ptic, in pribežališče vseh živali, ki so nečiste in mrzke.” (Raz. 18:2b, JP) Kmalu bo dobesedna pustinja, tako zapuščen, kot so današnje ruševine Babilona v Iraku. (Glej tudi Jer. 50:25–28.)
11. V katerem smislu je veliki Babilon postal ”bivališče demonov” in ’zatočišče vseh nečistih hlapov in vseh nečistih ptic’?
11 Beseda ”demoni” najverjetneje izvira iz izraza ”kozlom podobni demoni” (se’iriḿ), ki ga najdemo v Izaijevem opisu padlega Babilona: ”Tam prebivajo pustinjske živali, njihove hiše so polne sov. Tam prebivajo noji in skačejo kozlom podobni demoni.” (Iz. 13:21, EI) To verjetno niso dobesedni demoni, temveč puščavske živali s kodravo dlako, katerih izgled opazovalce spominja na demone. Dejstvo, da so v ruševinah velikega Babilona v simboličnem smislu takšne živali, poleg suhega strupenega zraka, [’nečistih hlapov’], in nečistih ptic, kaže na njegovo mrtvo stanje. Človeštvu ne more ponuditi nobenega upanja na življenje. (Primerjaj Ef. 2:1, 2.)
12. V koliki meri ustreza Jeremijevo prerokovanje iz 50. poglavja položaju velikega Babilona?
12 Njegovemu stanju ustreza tudi tale Jeremijeva prerokba: ”’Meč nad Kaldejce,’ veli Gospod [Jehova, NS], ’in nad prebivalce v Babilonu in nad kneze njegove in modrijane njegove! . . . Suša nad vode njegove, da se posušé! ker to je dežela izrezanih podob in pri pošastnih malikih ravnajo brezumno. Zato bodo tam prebivale zveri puščave z divjimi psi in noji bodo v njem gnezdili; in nikdar več se ne bo prebivalo v njem in naselitve ne bo v njem od roda do roda.’” Malikovanje in nenehno ponavljanje molitev velikega Babilona ne more obvarovati pred povračilom, ki je doletelo Sodomo in Gomoro, ki ju je razdejal Bog. (Jer. 50:35–40)
Vino njegovega nečistovanja
13. a) Kaj pove mogočni angel o razsežnosti nečistovanja velikega Babilona? b) Katera oblika nemorale, ki je bila zelo razširjena v starem Babilonu, je prisotna tudi v velikem Babilonu?
13 V nadaljevanju mogočni angel takole usmerja pozornost na velikansko nečistovanje velikega Babilona: ”Ker so vsi narodi pili od vina njegovega razbrzdanega nečistovanja, kralji zemlje so nečistovali z njim in trgovci zemlje so obogateli od njegovega silnega razkošja.” (Raz. 18:3, JP) Vse narode je upijanil s svojimi nečistimi verskimi šegami in običaji. Grški zgodovinar Herodot poroča, da je bila v starem Babilonu verska dolžnost vsakega mladega dekleta, da se jo razdeviči v templju v znamenje oboževanja. Odvratna spolna pokvarjenost je še danes vidna v vojnah poškodovanih budističnih skulpturah v Ankgor Vatu (Kambodža), v templjih v Khajurahu (Indija) pa je hinduistični bog Višna obkrožen z ogabnimi erotičnimi prizori. Razkritja o nemoralnem ravnanju televizijskih pridigarjev, ki so leta 1987 in 1988 vedno znova pretresala Združene države Amerike, in odkritje po vsem svetu razširjene homoseksualnosti med duhovščino kažejo, da celo krščanstvo tolerira naraščanje dobesedne nemorale. Toda narodi so v dvajsetem stoletju podlegli še mnogo hujšemu nečistovanju.
14–16. a) Katera duhovno nedovoljena religiozno–politična zveza se je rodila v fašistični Italiji? b) Kaj so izjavljali rimskokatoliški škofje, ko je Italija napadla Abesinijo?
14 Govorili smo že o nedovoljenem religiozno–političnem razmerju, s pomočjo katerega je Hitler v Nemčiji prišel na oblast. Zaradi vmešavanja religije v politične zadeve so morali trpeti tudi še drugi narodi. Na primer: v fašistični Italiji sta Mussolini in kardinal Gasparri 11. februarja 1929 podpisala lateranske pogodbe, s katerimi je Vatikan postal suverena država. Papež Pij XI. je izjavil, da je ”zopet vrnil Italijo Bogu in Boga Italiji”. Ali je bilo res tako? Poglejmo, kaj se je zgodilo šest let pozneje. 3. oktobra 1935 je Italija napadla Abesinijo, ker naj bi bila to ”barbarska dežela, kjer še vedno obstaja sužnjelastništvo”. Kdo so bili v resnici barbari? Ali je katoliška cerkev obsodila Mussolinijevo barbarstvo? Medtem ko je papež dajal nejasne izjave, so njegovi škofje javno blagoslavljali enote njihove italijanske ”domovine”. V knjigi Papež in diktatorji avtorja Anthonija Rhodesa piše naslednje:
15 ”V svojem pastirskem pismu 19. oktobra 1935 videmski škof [Italija] piše naslednje: ’Sedaj ni čas, niti ni primerno, da bi razpravljali o pravičnosti ali krivičnosti te stvari. Naša državljanska, še posebej pa krščanska dolžnost je prispevati k uspešnosti orožja.’ Padovski škof pa je 21. oktobra takole pisal: ’V teh težkih urah zahtevamo od vas zaupanje v naše državnike in našo vojsko.’ 24. oktobra je cremonski škof blagoslovil celo vrsto regimentskih zastav in rekel: ’Božji blagoslov naj počiva na vseh vojakih, ki se na afriški zemlji borijo za osvojitev nove rodovitne dežele za italijanskega genija in pri tem širijo rimsko in krščansko kulturo. Ves svet naj v Italiji zopet vidi krščanskega svetovalca.’”
16 Abesinija je bila zavzeta z blagoslovom katoliškega klera. Ali je lahko katerikoli med temi duhovniki rekel podobno kot apostol Pavel, da je ”čist krvi vseh [ljudi]”? (Ap. d. 20:26)
17. Kako je trpela Španija, ker njena duhovščina ni ’prekovala mečev v orala’?
17 Nemčiji, Italiji in Abesiniji bi lahko dodali še eno državo, ki je postala žrtev babilonskega nečistovanja — Španijo. Izbruh državljanske vojne (1936–1939), so povzročili ukrepi demokratične vlade, ki je želela omejiti ogromno moč katoliške cerkve. Na začetku vojne se je Franco, katoliški fašistični voditelj, imenoval ”El Generalissimo Cristianissimo de la Santa Cruzada”, toda kasneje tega naslova ni več uporabljal. V bojih je padlo na stotisoče Špancev. Po previdnih ocenah Francovih nacionalistov je bilo razen tega ubitih še 40000 pripadnikov ljudske fronte, ki so ubili približno 8000 klerikov — menihov, župnikov, nun in novincev (samostanskih novincev). Takšna je strašna in pretresljiva bilanca državljanske vojne, ki je jasno pokazala, kako modri so tisti, ki sledijo Jezusovim besedam: ”Spravi meč na njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani.” (Mat. 26:52, EI) Kako odvratno, da je krščanstvo sodelovalo pri tako velikem prelivanju krvi! Njegova duhovščina je popolnoma odpovedala ko je bilo treba ”prekovati meče v orala”! (Iz. 2:4)
Trgovci
18. Kdo so ”trgovci zemlje”?
18 Kdo so ”trgovci zemlje”? Brez dvoma so to ljudje, ki jim danes pravimo poslovneži oziroma gospodarski podvzetniki, skratka ljudje, ki obračajo velike vsote denarja. To seveda ne pomeni, da je napačno imeti kako pošteno obrt. V Bibliji najdemo modre nasvete za poslovne ljudi, na primer posvarjeni so pred nepoštenostjo in slo po imetju. (Preg. 11:1; Zah. 7:9, 10; Jak. 5:1–5) K večjemu dobičku namreč prispeva ”pobožnost združena z zadovoljnostjo”. (1. Tim. 6:6; 17—19) Toda Satanov svet ne ravna po pravičnih načelih. Korupcija cvete in se širi. Pojavlja se tako v religiji kakor tudi v politiki in v poslovnem svetu. Javna občila občasno razkrijejo škandale kot na primer poneverbe visokih vladnih uradnikov in ilegalno trgovino z orožjem.
19. Katera dejstva v zvezi s svetovnim gospodarstvom delno pojasnjujejo, zakaj so trgovci v Razodetju prikazani v tako slabi luči?
19 Vsako leto po vsem svetu prodajo za 1000 milijard dolarjev orožja, medtem ko na stotine milijonov ljudi nima niti za najnujnejše potrebe. Že vse to je dovolj slabo. Toda danes je oboroževanje postalo glavna opora svetovnega gospodarstva. Časopis Spectator je 11. aprila 1987 poročal naslednje: ”Če upoštevamo le neposredno udeležene industrijske panoge, pridemo v Združenih državah Amerike do številke 400000 delovnih mest, v Evropi pa do 750000. Zanimivo je, da se je osnovno vprašanje, ali to orožje svoje izdelovalce dobro ščiti ali ne, umaknilo socialni in gospodarski vlogi vojne industrije.” Svetovna trgovina z bombami in drugim orožjem — občasno se trgovanje razširi tudi na morebitne sovražnike — prinaša velikanske dobičke. Seveda pa bi lahko bile vse te bombe nekega dne odvržene na njihove prodajalce in jih uničile v ognjenem holokavstu. Kakšen nesmisel! K temu je treba še dodati podkupovanje, povezano z vojno industrijo. Časopis Spectacor poroča, da samo v Združenih državah Amerike ”Pentagon letno na nepojasnjen način izgubi za 900 milijonov dolarjev orožja in vojaške opreme”. Zato ni čudno, da so trgovci v Razodetju prikazani v tako slabi luči.
20. Kateri primer kaže, da je religija vpletena v nepoštene trgovske metode?
20 Kot je napovedal mogočni angel, se tudi religija poslužuje takšnih nepoštenih trgovskih metod. Primer za to je vpletenost Vatikana v propad italijanske Bance Ambrosiano leta 1982. Zadeva se je vlekla skozi osemdeseta leta, pri čemer pa je ostalo nepojasnjeno vprašanje: Kam je izginil denar? Februarja 1987 je milansko državno tožilstvo izdalo zaporne naloge za tri vatikanske duhovnike, med katerimi je bil tudi ameriški nadškof. Obtožili so jih soodgovornosti za lažni stečaj Ambrozijanske banke, toda Vatikan je odklonil njihovo izročitev. Julija 1987 je italijansko najvišje prizivno sodišče na podlagi nekega starega sporazuma med Vatikanom in italijansko državo, umaknilo zaporna povelja, kar je izzvalo hude proteste.
21. Kako vemo, da Jezus ni sodeloval v vprašljivih trgovskih metodah takratnega časa, toda kako je z babilonsko religijo danes?
21 Ali je bil Jezus vpleten v dvomljive poslovne običaje takratnega časa? Ne. Imel ni niti hiše, saj ni ’imel, kamor bi naslonil svojo glavo’. Bogatemu mlademu predstojniku je takole svetoval: ”Prodaj vse, karkoli imaš, in razdaj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih, ter pridi in hodi za menoj!” To je bil odličen nasvet, ki bi mladeniča lahko osvobodil vseh poslovnih skrbi. (Luk. 9:58; 18:22) Babilonska religija pa ima, nasprotno temu, pogoste spotakljive zveze z velekapitalom. Leta 1987 je na primer časopis Albany Times Union poročal, da je finančni upravnik miamske nadškofije (Florida, ZDA) priznal, da poseduje cerkev delnice tovarn, ki proizvajajo jedrsko orožje, studije, ki snemajo filme, prepovedane za ljudi mlajše od sedemnajst let, kot tudi delnice tobačnih tovarn.
”Izidite iz nje, ljudstvo moje”
22. a) Kaj govori glas iz nebes? b) Česa se je Jehovin narod veselil leta 539 pred našim štetjem in leta 1919 našega štetja?
22 Naslednje Janezove besede kažejo na še eno spolnitev preroškega vzorca: ”Nato sem z neba zaslišal drug glas, ki je rekel: ’Pojdi stran od njega, ljudstvo moje, da ne boš soudeleženo pri njegovih grehih in da te ne prizadenejo njegove šibe!’” (Raz. 18:4, JP) Prerokbe iz Hebrejskih spisov o padcu starega mesta Babilon vključujejo tudi Jehovino zapoved njegovemu narodu: ”Bežite izsredi Babilona in odidite iz dežele Kaldejske.” (Jer. 50:8, 13) Z ozirom na bližajoče se opustošenje velikega Babilona se Božjemu narodu svetuje, naj takoj zbeži iz njega. Leta 539 pred našim štetjem je priložnost bega iz Babilona zvestim Izraelcem pripravila veliko veselje. Prav tako je Božji narod razveselila izpustitev iz babilonskega ujetništva leta 1919. (Raz. 11:11, 12) Od tedaj se je že na milijone ljudi odzvalo pozivu na beg. (Primerjaj Mat. 24:15, 16.)
23. Kako glas iz nebes poudarja nujnost bega iz velikega Babilona?
23 Ali je res tako nujno bežati iz velikega Babilona, prekiniti vse stike s svetovnimi religijami in se popolnoma ločiti? Da, zelo nujno je, kajti na to staro versko pošast moramo gledati, kot nanjo gleda Bog. Ničesar ni olepševal, ko jo je imenoval veliko nečistnico. Glas iz nebes Janezu še pojasnjuje v zvezi s to nečistnico: ”Zakaj njegovi grehi so se nagrmadili do neba in Bog se je spomnil njegovih krivic. Izplačajte ga, kakor je sam izplačal, in povrnite mu dvojno po njegovih delih. Dvojno mu nalijte v čašo, v katero je sam nalival. Kolikor si je privoščil sijaja in naslad, toliko muk in bridkosti mu prizadenite. Zakaj v svojem srcu pravi: ’Sedim kakor kraljica, nisem vdova in ne bom okusila bridkosti.’ Zaradi tega bodo v enem samem dnevu prišle nadenj šibe: smrt, žalost in lakota, in bo sežgan v ognju. Zakaj mogočen je Gospod Bog [Jehova, NS], ki ga je sodil.” (Raz. 18:5–8, JP)
24. a) Zakaj mora Božji narod bežati iz velikega Babilona? b) Katerih grehov bodo sokrivi tisti, ki ne bodo zbežali iz velikega Babilona?
24 To so ostre besede. Zato moramo nemudoma ukrepati. Jeremija je takrat Izraelce priganjal z naslednjimi besedami: ”Bežite iz sredi Babilona. . . . Zakaj to je čas maščevanja Gospodovega [Jehovinega, NS], kar je zaslužil mu povrača. Pojdite ven iz njega, ljudstvo moje, in rešite vsak dušo svojo izpred goreče jeze Gospodove [Jehovine, NS].” (Jer. 51:6, 45) Danes glas iz nebes podobno opozarja Božji narod, naj beži iz velikega Babilona, da ne bi prejel del njegovih šib. Sedaj je čas oznanjevanja Jehovinih, nadlogam podobnih, sodnih izrekov nad tem svetom in tudi velikim Babilonom. (Raz. 8:1 do 9:21; 16:1–21) Člani Božjega naroda se morajo ločiti od krivoverstva, če ne želijo na sebi občutiti teh nadlog in umreti skupaj z njim. Če bi ostali v tej organizaciji, bi bili sokrivi pri njenih grehih. Krivi bi bili duhovnega nečistovanja in prelivanja krvi ”vseh, ki so bili umorjeni na zemlji”. (Raz. 18:24, JP; primerjaj Ef. 5:11; 1. Tim. 5:22.)
25. Kako je Božji narod izšel iz starega Babilona?
25 Toda kako naj Božji narod izide iz velikega Babilona? Judje so morali dobesedno oditi iz mesta Babilon in napotili so se proti daljni obljubljeni deželi. Toda z begom je bilo povezano še več. Izaija je Izraelcem preroško rekel: ”Proč, proč, pojdite od odondod! Ničesar nečistega se ne dotikajte! Pojdite iz njihove srede, očistite se, ki nosite Jehovine posode!” (Iz. 52:11, EI) Da, opustiti so morali vse nečiste običaje babilonske religije, ki bi lahko omadeževali njihovo čaščenje Jehove.
26. Kako so kristjani v Korintu poslušali besede, ki jih je Pavel citiral iz Izaijeve knjige: ’Zato pojdite iz njihove družbe in se ločite od njih’?
26 Apostol Pavel je v svojem pismu Korinčanom, takole citiral Izaijeve besede: ”Ne dajte se vpregati v jarem z neverniki. Kaj imata namreč skupnega pravičnost in krivičnost? Kakšno zvezo ima luč s temo? . . . ’Zato pojdite iz njihove družbe in se ločite od njih,’ govori Jehova.” Korintskim kristjanom v znak poslušnosti tej zapovedi ni bilo treba zapustiti Korinta. Toda niso smeli stopiti v noben tempelj krive religije in morali so se duhovno ločiti od nečistih običajev teh malikovalcev. Tako je leta 1919 tudi Božji narod pričel bežati iz velikega Babilona, očistili so se vsakršnih ostankov nečistih naukov in običajev in služili Bogu kot očiščen narod. (2. Kor. 6:14–17, JP; 1. Jan. 3:3)
27. Katera vzporednica obstaja med sodbo nad starim Babilonom in sodbo nad velikim Babilonom?
27 Padec starega Babilona in njegovo kasnejše opustošenje je bila kazen za njegove grehe. ”Kajti do neba sega njegova sodba.” (Jer. 51:9, EI) Tudi grehi velikega Babilona so se ”nakopičili do neba”, tako da je Jehova postal pozoren nanj. Nakopal si je krivdo za krivičnost, malikovalstvo, nemoralo, zatiranje, ropanja in umore. Padec starega mesta Babilon je bil delno tudi maščevanje za babilonsko ravnanje z Jehovinim templjem in njegovimi pravimi častilci. (Jer. 50:8, 14; 51:11, 35, 36) Padec velikega Babilona in njegovo uničenje sta prav tako izraz maščevanja za vse, kar je v teku stoletij prizadejal pravim častilcem. Njegovo dokončno uničenje bo pomenilo začetek ”dneva maščevanja Boga našega”. (Iz. 34:8–10; 61:2; Jer. 50:28)
28. Katero sodno merilo bo Jehova uporabil pri velikem Babilonu in zakaj?
28 Po Mojzesovem zakonu je moral Izraelec, ki je svojemu rojaku kaj ukradel, povrniti najmanj dvojno. (2. Mojz. 22:1, 4, 7, 9) V predstoječem uničenju velikega Babilona bo Jehova prav tako uporabil podobno sodno pravilo. Babilon bo prejel dvakrat toliko, kot je delil. V skladu s tem pravilom se bo z njim ravnalo neusmiljeno, saj tudi veliki Babilon s svojimi žrtvami ni bil usmiljen. Na račun zemeljskih ljudstev je živel v ”silnem razkošju”. Sedaj bo poskusil muke in žalost. Stari Babilon se je počutil popolnoma varnega in je bahavo govoril: ”Ne bom obsedela kot vdova, ne bom ostala brez otrok.” (Iz. 47:8, 9, 11, EI) Veliki Babilon se prav tako počuti varnega. Toda njegovo uničenje, ki ga je določil Bog Jehova, ki ’je močan’, bo prišlo nenadoma, kot ”v enem samem dnevu”.
[Okvir na strani 263]
”Kralji . . . so nečistovali z njim”
V prvi polovici 19. stoletja so evropski trgovci na Kitajsko tihotapili velike količine opija. Marca 1839 so kitajski uradniki poskušali to ilegalno trgovino preprečiti, zato so britanskim trgovcem zaplenili 20000 zabojev tega mamila. To je povzročilo napetosti med Anglijo in Kitajsko. Ko so se odnosi med obema državama še slabšali, so nekateri protestantski misijonarji zahtevali od Anglije, naj poseže po orožju. Izjavljali so na primer:
”Kako zelo sem vesela teh težav, saj domnevam, da bodo vzbudile jezo angleške vlade in Bog bo morda s svojo močjo podrl ovire, ki preprečujejo prodor Kristusovega evangelija na Kitajsko.” (Henrietta Shuck, misijonarka južnih baptistov)
Končno je izbruhnila vojna — vojna, ki jo danes poznamo pod imenom opijska vojna. Misijonarji so Anglijo spodbujali z naslednjimi komentarji:
”Na sedanji položaj sem prisiljen gledati, ne kot na neko opijsko zgodbo ali neko angleško zadevo, temveč kot na velik načrt Previdnosti za podložitev človeške zlobe svojim usmiljenim načrtom za preboj zidu, s katerim se Kitajska zapira pred zunanjim svetom.” (Peter Parker, kongregacionistični misijonar)
Drugi kongregacionistični misijonar, Samuel W. Williams, je še dodal: ”V vsem, kar se je zgodilo, je mogoče na pomemben način zaznati Božjo roko, zato ne dvomimo, da je prišel on, ki je dejal, da je na zemljo prinesel meč, da naglo pokonča svoje sovražnike in vzpostavi svoje kraljestvo. Spremenil jih bo v razvaline, dokler ne bo prišel knez miru.”
O strašnem pokolu med Kitajci je misijonar J. Lewis Shuck zapisal naslednje: ”Na takšne prizore gledam . . . kot na Gospodovo neposredno sredstvo za odstranitev smeti, ki ovirajo napredovanje božanske resnice.”
Kongregacionistični misijonar Elijah C. Bridgman je še dodal: ”Bog je za pripravo poti svojemu kraljestvu često uporabljal močno roko posvetnih oblasti. . . . Sredstvo je v teh velikih trenutkih sicer človeško, toda gonilna sila je božanska. Vzvišeni krmar vseh ljudstev je za kaznovanje in ponižanje Kitajcev uporabil Anglijo.” (Citati iz ”Ends and Means” [Nameni in sredstva], 1974, eseja Stuarta Creightona Millerja, objavljenega v The Missionary Enterprise in China and America [Študija harvardske univerze, objavil John K. Fairbank]).
[Okvir na strani 264]
”Trgovci . . . so obogateli”
”V razdobju od leta 1929 do izbruha druge svetovne vojne 1939. leta, je [Bernardino] Nogara [vatikanski finančni upravitelj] naložil vatikanski kapital in uslužbence v različne panoge italijanskega gospodarstva — še posebej v elektrarne, telefonske družbe, kreditne in bančne ustanove, manjše železniške družbe in v proizvodnjo poljedelskih potrebščin, cementarne in proizvajalce umetnih vlaken. Mnoga med temi podjetji so prinašala dobiček.
Nogara je pogoltnil mnogo družb, na primer La Societa Italiana della Viscosa, La Supertessile, La Societa Meridionale Industrie Tessili in La Cisaraion. Te družbe je združil v eno samo, CISA–Viscosa, pod vodstvom barona Francesca Maria Oddassona, laika, ki je v Vatikanu užival velik ugled. Nogara je stvar tako izpeljal, da se je nova družba združila z največjim italijanskim proizvajalcem tekstila, s SNIA–Viscoso. Sčasoma je postajal delež Vatikana v SNIA–Viscosi vse večji in večji, dokler ni posedoval večino družbe — o čemer govori dejstvo, da je baron Oddasso postal podpredsednik te družbe.
Na ta način je Nogara vstopil v tekstilno industrijo. Pri drugih industrijah je ravnal ustrezno drugače: pripravljenih je imel več zvijač. Ta nesebični mož . . . je italijansko gospodarstvo poživil bolj kot katerikoli gospodarstvenik v italijanski zgodovini. . . . Benito Mussolini ni mogel dokončati kraljestva, o katerem je sanjal, toda Vatikanu in Bernardinu Nogari je omogočil ustvaritev povsem drugačnega imperija.” (The Vatican Empire, Vatikansko cesarstvo, avtorja Nina Lo Bella, 1970, stran 71–73)
To je le en primer tesnega sodelovanja trgovcev z velikim Babilonom. Nič čudnega torej, če bodo ti trgovci žalovali, ko ne bo več njihovega trgovskega partnerja!
[Slika na strani 259]
Ko so se ljudje razkropili po zemlji, so s seboj ponesli tudi babilonsko verovanje
[Slika na strani 261]
Janezov razred, podobno kot stražar, oznanja Babilonov padec
[Slika na strani 266]
Ruševine starega mesta Babilon naznanjajo prihajajoče uničenje velikega Babilona