Ljubezen in pravica v krščanski občini (2. od 4 delov)

 1. O čem smo lahko prepričani?

BOG JEHOVA je vedno imel rad svoje častilce in jih bo tudi vedno imel. Prav tako ima rad pravico. (Ps. 33:5) Zato smo lahko prepričani o dvojem: 1. Jehova boli, ko se z njegovimi služabniki ravna krivično, in 2. Jehova bo poskrbel, da bo pravici zadoščeno. V prvem članku iz tega sklopab smo spoznali, da je Postava, ki jo je Bog po Mojzesu dal Izraelcem, temeljila na ljubezni. Zagotavljala je pravico, in to vsem, še posebej tistim, ki so bili ranljivi. (5. Mojz. 10:18) Postava je pokazala, kako zelo ima Jehova rad svoje častilce.

 2. Na katera vprašanja bomo odgovorili?

² Mojzesova postava je prenehala veljati leta 33 n. št., ko je bila ustanovljena krščanska občina. Ali so bili sedaj kristjani brez zaščite, ker niso bili več pod Postavo, ki je temeljila na ljubezni in zagotavljala pravico? Ne. Kristjani so imeli novo postavo. V tem članku bomo najprej pregledali, kaj je ta postava. Nato bomo dobili odgovore na naslednja vprašanja: Zakaj lahko rečemo, da ta postava temelji na ljubezni? Zakaj lahko rečemo, da zagotavlja pravico? In kako naj bi pod to postavo tisti, ki imajo neko mero oblasti, ravnali z drugimi?

 3. Kaj zajema »Kristusova postava«, ki je omenjena v Galačanom 6:2?

³ Beri Galačanom 6:2. Kristjani smo pod »Kristusovo postavo«. Jezus svojim sledilcem ni dal seznama zakonov, ampak jim je dal navodila, zapovedi in načela, po katerih naj bi živeli. »Kristusova postava« zajema vse, kar je Jezus učil. V naslednjih odstavkih bomo spoznali več o tej postavi.

 4., 5. Kako in kdaj je Jezus poučeval?

⁴ Kako je Jezus poučeval? Prvič, ljudi je učil s svojimi besedami. Te so imele moč, ker so vsebovale resnico o Bogu, razkrivale pravi smisel življenja in nakazovale, da je Božje kraljestvo rešitev vseh človeških težav. (Luk. 24:19) Jezus je učil tudi s svojim zgledom. S svojim življenjem je učencem pokazal, kako naj bi živeli. (Jan. 13:15)

⁵ Kdaj je Jezus učil? Učil je med svojim delovanjem na zemlji. (Mat. 4:23) Svoje sledilce je učil tudi kmalu po vstajenju. Prikazal se je na primer učencem, morda jih je bilo več kot 500, in jim zapovedal, naj pridobivajo učence. (Mat. 28:19, 20; 1. Kor. 15:6) Jezus je kot glava krščanske občine učil svoje učence tudi po tem, ko se je vrnil v nebesa. Leta 96 n. št. je vodil apostola Janeza, da je spodbudil maziljene kristjane in jim svetoval. (Kol. 1:18; Raz. 1:1)

 6., 7. a) Kje je zapisano to, kar je Jezus učil? b) Kako pokažemo, da ubogamo Kristusovo postavo?

⁶ Kje je zapisano to, kar je Jezus učil? Veliko tega, kar je Jezus rekel in naredil, ko je bil na zemlji, je zapisano v štirih evangelijih. Jezusovo razmišljanje nam še bolje pomagajo razumeti tudi drugi deli Krščanskih grških spisov, saj so jih napisali možje, ki jih je vodil sveti duh in so imeli »Kristusov um«. (1. Kor. 2:16)

⁷ Pouk za nas: To, kar je Jezus učil, je povezano z vsemi področji našega življenja. Zato nas Kristusova postava vodi pri tem, kar delamo doma, v službi ali šoli in v občini. To postavo spoznavamo tako, da beremo Krščanske grške spise in o prebranem poglobljeno premišljujemo. Postavo ubogamo tako, da svoje življenje uskladimo z navodili, zapovedmi in načeli, zapisanimi v Krščanskih grških spisih. Ko ubogamo Kristusovo postavo, ubogamo našega ljubečega Boga Jehova, ki je vir vsega, kar je Jezus učil. (Jan. 8:28)

 8. Na čem temelji Kristusova postava?

⁸ Če je hiša zgrajena na trdnih temeljih, se tisti, ki v njej stanujejo, počutijo varne. Podobno se počutijo varne tudi tisti, ki živijo po postavi, ki ima trdne temelje. Kristusova postava je zgrajena na najboljšem možnem temelju – ljubezni. Zakaj lahko to rečemo?

9., 10. Iz česa se vidi, da je Jezusa vodila ljubezen, in kako ga lahko posnemamo?

⁹ Prvič, Jezusa je pri vsem, kar je delal, vodila ljubezen. Usmiljenje oziroma sočutje je izraz ljubezni. Jezusa je sočutje navedlo, da je učil množice, ozdravljal bolne, nahranil lačne in obujal mrtve. (Mat. 14:14; 15:32–38; Mar. 6:34; Luk. 7:11–15) Čeprav je to od Jezusa zahtevalo veliko časa in energije, je bil pripravljen dati potrebe drugih pred lastne. Največji izraz Jezusove ljubezni pa je to, da je dal svoje življenje za druge. (Jan. 15:13)

¹⁰ Pouk za nas: Jezusa lahko posnemamo tako, da smo pripravljeni dati potrebe drugih pred lastne. Posnemamo ga tudi tako, da se trudimo biti še bolj sočutni do ljudi na našem področju. Ko nas takšno sočutje spodbudi k temu, da oznanjujemo in poučujemo dobro novico, ubogamo Kristusovo postavo.

11., 12. a) Iz česa se vidi, da nas ima Jehova zelo rad? b) Kako lahko posnemamo Jehovovo ljubezen?

¹¹ Drugič, Jezus je odseval ljubezen svojega Očeta. Med svojim delovanjem na zemlji je pokazal, kako zelo ima Jehova rad svoje častilce. Jezus je med drugim učil tudi to, da je vsak od nas dragocen našemu nebeškemu Očetu. (Mat. 10:31) Jehova si močno želi sprejeti nazaj vsako izgubljeno ovco, ki se pokesa in se vrne v občino. (Luk. 15:7, 10) Svojo ljubezen je dokazal s tem, da je dal svojega Sina v odkupnino za nas. (Jan. 3:16)

¹² Pouk za nas: Kako lahko posnemamo Jehovovo ljubezen? (Efež. 5:1, 2) Vsak sovernik nam je dragocen in z veseljem sprejmemo vsako »izgubljeno ovco«, ki se vrne k Jehovu. (Ps. 119:176) Bratom in sestram svojo ljubezen dokažemo s tem, da se zanje razdajamo, med drugim tako, da jim pomagamo, ko so v stiski. (1. Jan. 3:17) Ko z drugimi ravnamo ljubeče, pokažemo, da ubogamo Kristusovo postavo.

13., 14. a) Kaj je Jezus zapovedal svojim sledilcem glede na to, kar piše v Janezu 13:34, 35, in zakaj je bila to nova zapoved? b) Kako ubogamo to novo zapoved?

¹³ Tretjič, Jezus je svojim sledilcem zapovedal, naj kažejo požrtvovalno ljubezen. (Beri Janez 13:34, 35.) Jezusova zapoved je nova, ker od nas zahteva, da kažemo takšno ljubezen, ki je Postava ni zahtevala, in sicer da ljubimo svoje sovernike tako, kot je Jezus ljubil nas. Za to pa je potrebna požrtvovalna ljubezen.c Svoje brate in sestre bi morali ljubiti bolj kot sebe. Ljubiti jih moramo tako močno, da bi bili pripravljeni zanje dati celo svoje življenje, tako kot je to za nas storil Jezus.

¹⁴ Pouk za nas: Kako ubogamo to novo zapoved? Preprosto povedano tako, da se za brate in sestre žrtvujemo. Pripravljeni nismo narediti le največje žrtve, to je dati svoje življenje, ampak smo pripravljeni narediti tudi manjše žrtve. Kristusovo postavo ubogamo, ko se na primer potrudimo, da peljemo starejšega brata ali sestro na shod, ko se odrečemo nečemu, kar imamo radi, da bi osrečili ljubljeno osebo, ali ko si vzamemo dopust v službi, da bi pomagali ob naravnih nesrečah. Tako prispevamo k temu, da se vsak v naši občini počuti varnega.

15.–17. a) Kako je Jezus s svojimi dejanji pokazal, da ima čut za pravico? b) Kako lahko posnemamo Jezusa?

¹⁵ Beseda »pravica«, ki se uporablja v Svetem pismu, pomeni, da nepristransko delamo to, kar Bog pravi, da je pravilno. Zakaj lahko rečemo, da Kristusova postava zagotavlja pravico?

¹⁶ Prvič, razmislimo o tem, kako je Jezus s svojimi dejanji pokazal, da ima čut za pravico. V Jezusovih dneh so judovski verski voditelji sovražili Nejude, prezirali preproste Jude in niso spoštovali žensk. Toda Jezus je bil pravičen in nepristranski do vseh. Sprejel je Nejude, ki so vanj verovali. (Mat. 8:5–10, 13) Brez predsodkov je oznanjeval vsem, bogatim in revnim. (Mat. 11:5; Luk. 19:2, 9) Z ženskami ni nikoli ravnal grobo ali žaljivo. Ravno nasprotno, do njih je bil spoštljiv in prijazen, tudi do tistih, ki so jih drugi prezirali. (Luk. 7:37–39, 44–50)

¹⁷ Pouk za nas: Jezusa lahko posnemamo tako, da smo nepristranski do drugih in da oznanjujemo vsem, ki so nas pripravljeni poslušati, ne glede na njihov družbeni položaj ali vero. Krščanski moški posnemajo Jezusov zgled tako, da spoštljivo ravnajo z ženskami. Ko tako delamo, ubogamo Kristusovo postavo.

18., 19. Kaj je Jezus učil glede pravice in kaj se naučimo iz tega?

¹⁸ Drugič, razmislimo, kaj je Jezus učil glede pravice. Učil je načela, ki so pomagala njegovim sledilcem, da so z drugimi ravnali pošteno. Razmislimo na primer o zlatem pravilu. (Mat. 7:12) Vsi si želimo, da se z nami ravna pošteno. Zato bi morali tudi mi z drugimi tako ravnati. S tem jih bomo morda spodbudili, da bodo tudi oni z nami ravnali pošteno. Kaj pa, če se je z nami ravnalo nepošteno? Jezus je svoje sledilce učil, naj zaupajo Jehovu, da bo poskrbel, da bodo tisti, »ki dan in noč vpijejo k njemu, dosegli pravico«. (Luk. 18:6, 7) Te besede so pravzaprav obljuba, da se naš pravični Bog zaveda, s kakšnimi težavami se moramo spoprijemati v teh zadnjih dneh, in da bo poskrbel, da bo ob pravem času zadoščeno pravici. (2. Tes. 1:6)

¹⁹ Pouk za nas: Če bomo upoštevali načela, ki jih je učil Jezus, bomo z drugimi ravnali pošteno. Če pa smo bili v tem Satanovem svetu žrtev krivice, smo lahko potolaženi, ker vemo, da nam Jehova bo izkazal pravico.

20., 21. a) Kako naj bi tisti, ki imajo oblast, ravnali z drugimi? b) Kako naj bi mož kazal požrtvovalno ljubezen in kako naj bi oče ravnal s svojimi otroki?

²⁰ Kako bi morali pod Kristusovo postavo tisti, ki imajo neko mero oblasti, ravnati z drugimi? Ker ta postava temelji na ljubezni, bi morali tisti, ki imajo oblast, z drugimi ravnati spoštljivo in ljubeče. Morali bi se spomniti, da Kristus želi, da pri vsem, kar delajo, kažejo ljubezen.

²¹ V družini. Mož bi moral ljubiti svojo ženo tako, »kakor je tudi Kristus ljubil občino«. (Efež. 5:25, 28, 29) Mož mora posnemati Kristusovo požrtvovalno ljubezen tako, da so mu ženine potrebe in koristi pomembnejše od lastnih. Nekaterim možem je mogoče težko kazati takšno ljubezen, saj so morda odraščali v okolju, kjer ni bilo cenjeno to, da se z drugimi ravna pošteno in ljubeče. Morda jim je težko opustiti slabe navade. Vendar morajo narediti te spremembe, da bi ubogali Kristusovo postavo. Mož, ki kaže požrtvovalno ljubezen, si pridobi ženino spoštovanje. Oče, ki zares ljubi svoje otroke, otrokom ne bo nikoli niti z besedami niti z dejanji škodoval. (Efež. 4:31) Svojim otrokom kaže, da jih ima rad in da jih odobrava, zaradi česar se počutijo varne. Takšen oče si pridobi ljubezen in zaupanje svojih otrok.

22. Komu pripadajo »ovce«, kot to piše v 1. Petrovem 5:1–3, in kako naj bi se z ovcami ravnalo?

²² V občini. Starešine bi si morali zapomniti, da »ovce« niso njihove. (Jan. 10:16; beri 1. Petrovo 5:1–3.) Izraza »Božja čreda« in »Božja dediščina« spomnita starešine, da ovce pripadajo Jehovu. Jehova želi, da se z njegovimi ovcami ravna ljubeče in nežno. (1. Tes. 2:7, 8) Starešine, ki ljubeče opravljajo svoje dolžnosti kot pastirji, si pridobijo Jehovovo odobravanje. Pridobijo pa si tudi ljubezen in spoštovanje bratov in sester.

23., 24. a) Kakšna je vloga starešin v primerih, ko kdo zagreši hud greh? b) Kaj bi morali imeti starešine v mislih, ko obravnavajo takšne primere?

²³ Kakšna je vloga starešin v primerih, ko kdo zagreši hud greh? Njihova vloga se razlikuje od vloge, ki so jo imeli sodniki in starešine pod Mojzesovo postavo. Pod Postavo ti postavljeni možje niso obravnavali samo zadev, povezanih s čaščenjem Jehova, ampak tudi civilne in kazenske zadeve. Toda pod Kristusovo postavo imajo starešine odgovornost, da se ukvarjajo samo s tistimi vidiki storjenega greha, ki so povezani s čaščenjem Jehova. Starešine priznavajo, da so posvetne oblasti od Boga dobile odgovornost, da obravnavajo civilne in kazenske zadeve. K temu spada tudi to, da oblasti posameznika kaznujejo, na primer, da mu izrečejo denarno kazen ali ga zaprejo. (Rim. 13:1–4)

²⁴ Kakšno odgovornost pa imajo starešine, ko kdo v občini zagreši hud greh? S pomočjo Svetega pisma pretehtajo zadevo in nato sprejmejo odločitev. V mislih imajo, da Kristusova postava temelji na ljubezni. Ljubezen starešine spodbudi, da razmislijo o naslednjem: Kaj bi bilo treba storiti, da bi se pomagalo vsem v občini, ki so žrtev storjenega hudega greha? Ljubezen spodbudi starešine, da glede prestopnika razmislijo: Ali se kesa? Ali mu lahko pomagamo, da si duhovno opomore?

25. Kaj bomo obravnavali v naslednjem članku?

²⁵ Zelo smo hvaležni, da smo pod Kristusovo postavo. Če se vsak od nas zelo trudi ubogati Kristusovo postavo, prispevamo k temu, da se vsi v občini počutijo ljubljene, cenjene in varne. Vendar živimo v svetu, kjer »hudobneži« napredujejo v slabem. (2. Tim. 3:13) Zato moramo biti pazljivi. Kako lahko krščanska občina odseva Božjo pravico, ko gre za spolno zlorabo otrok? Naslednji članek bo odgovoril na to vprašanje.