Kdo bo »rešen«?
»Vsak, kdor bo klical Gospodovo [Jehovovo, NW] ime, bo rešen.« (DEJANJA 2:21, Ekumenska izdaja)
1. Zakaj je bil binkoštni dan leta 33 n. š. prelomnica v svetovni zgodovini?
BINKOŠTNI dan leta 33 n. š. je bil prelomnica v svetovni zgodovini. Zakaj? Ker se je tega dne rodil nov narod. Sprva ni bil tako velik. Štel je le 120 Jezusovih učencev, kolikor se jih je zbralo v gornji izbi v Jeruzalemu. A danes, ko je večina tedanjih narodov že utonila v pozabo, je narod, rojen v gornji izbi, še vedno z nami. To dejstvo je za vse nas izredno pomembno, saj je Bog ta narod postavil, da priča zanj pred človeštvom.
2. Kateri čudežni dogodki so zaznamovali rojstvo tega novega naroda?
2 Že na samem začetku tega novega naroda so se z nastopom pomembnih dogodkov spolnile Joelove preroške besede. O njih beremo v Dejanjih apostolov 2:2–4 naslednje: »Kar nastane šum z neba kakor piš silnega vetra in napolni vso hišo, kjer so sedeli. In se jim prikažejo razdeljeni jeziki kakor ognjeni, in sedejo na slehernega med njimi; in vsi se napolnijo svetega Duha in začno govoriti v drugih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.« Omenjenih 120 zvestih mož in žena je tako postalo duhovni narod. Postali so prvi člani »Izraela Božjega«, kot ga je kasneje poimenoval apostol Pavel. (Galatom 6:16)
3. Katera Joelova prerokba se je spolnila ob binkoštih leta 33 n. š.?
3 Množice so se zbrale, da bi ugotovile, kaj je ta »piš silnega vetra«, in apostol Peter jim je pojasnil, da se spolnjuje ena od Joelovih prerokb. Katera pa? No, prisluhnimo, kaj jim je rekel: »In zgodilo se bo v poslednjih dneh, govori Bog: razlil bom od svojega Duha čez vse človeštvo, in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere in vaši mladeniči bodo gledali videnja in vaši starci bodo sanjali v sanjah. Tudi čez svoje hlapce in čez svoje dekle bom v tistih dneh izlil od svojega Duha in bodo prerokovali. In dal bom čudeže zgoraj na nebu in znamenja spodaj na zemlji, kri in ogenj in dimne oblake. Sonce se bo spremenilo v temo in mesec v kri, preden sine véliki in sijajni Gospodov [Jehovov, NW] dan. In zgodilo se bo: vsak, kdor bo klical Gospodovo [Jehovovo, NW] ime, bo rešen.« (Dejanja 2:17–21, EI) Besede, ki jih je Peter tu citiral, najdemo zapisane v Joelu 2:28–32, njihova spolnitev pa je pomenila, da so se Judom iztekali dnevi. ,Veliki in sijajni Jehovov dan‘, čas obračuna za nezvesti Izrael, je bil blizu. Toda kdo bo rešen? In senca česa je bilo to?
Dve spolnitvi prerokbe
4., 5. Kaj je glede na prihajajoče dogodke svetoval Peter in zakaj je bil ta nasvet uporaben tudi kasneje?
4 Duhovni, Božji Izrael je po 33. letu n. š. napredoval, meseni izraelski narod pa ne. Tako se je meseni Izrael 66. n. š. bojeval z Rimom in 70. n. š. skoraj prenehal obstajati, pa tudi Jeruzalem, s templjem vred, so jim do tal požgali. Peter je ob binkoštih leta 33 n. š. glede te prihajajoče tragedije odlično svetoval. Spet je citiral Joelove besede: »Vsak, kdor bo klical Gospodovo [Jehovovo, NW] ime, bo rešen.« Vsak Jud se je moral sam odločiti, da bo klical Jehovovo ime. To pa je pomenilo, da je moral poslušati tudi Petrova nadaljnja navodila: »Izpokorite se in naj se krsti vsakdo izmed vas v imenu Jezusa Kristusa v odpuščenje grehov svojih.« (Dejanja 2:38) Petrovi poslušalci so torej morali za Mesija sprejeti Jezusa, ki ga je Izrael kot narod zavrnil.
5 Te Joelove preroške besede so na krotke iz prvega stoletja močno vplivale. Vendar pa imajo danes še večji vpliv, saj se je Joelova prerokba, glede na dogodke v tem 20. stoletju, spolnila še v drugo. Pa si poglejmo, kako.
6. Kako se je s približevanjem leta 1914 dalo vse jasneje razpoznati Božji Izrael?
6 Po smrti apostolov je Božji Izrael prekrila ljuljka lažnega krščanstva. Toda v času konca, ki se je začel leta 1914, se je ta duhovni narod dalo zopet jasno razpoznati. Z vsem tem se je spolnila Jezusova prispodoba o pšenici in ljuljki. (Matevž 13:24–30, 36–43) Bolj ko se je bližalo 1914. leto, bolj so se maziljeni kristjani začeli ločevati od nezvestega krščanstva. Pogumno so zavračali njegove lažne nauke in oznanjali bližajoči se konec ,za to določenih časov narodov‘. (Lukež 21:24, NW) Toda z izbruhom prve svetovne vojne leta 1914 so se jim pojavila vprašanja, na katera niso bili pripravljeni. Mnogi so pod izrednim pritiskom svoje delovanje upočasnili in nekateri so naredili kompromis. Tako so leta 1918 skoraj povsem prenehali oznanjevati.
7. a) Kaj podobnega, kot ob binkoštih leta 33 n. š., se je zgodilo leta 1919? b) Kako je na Jehovove služabnike delovalo izlivanje Božjega duha, ki se je začelo leta 1919?
7 Vendar pa to ni trajalo dolgo. Jehova je namreč že leta 1919 začel na svoje ljudstvo izlivati svoj duh, nekako tako, da je spominjalo na binkošti leta 33 n. š. Seveda leta 1919 niso govorili v jezikih, niti ni bilo nikakršnega piša silnega vetra. Iz Pavlovih besed v Prvem listu Korinčanom 13:8 namreč razumemo, da se je obdobje čudežev končalo že pred davnimi časi. Vendar pa je bilo leta 1919 delovanje Božjega duha več kot očitno, ko so bili zvesti kristjani na zborovanju v Cedar Pointu (ZDA) v Ohiu znova poživljeni in so zopet začeli oznanjevati dobro novico o Kraljestvu. Leta 1922 so spet prišli v Cedar Point in bili spodbujeni s pozivom »Oznanjujte, oznanjujte, oznanjujte Kralja in njegovo Kraljestvo«. Tako kot v prvem stoletju je bil svet tudi sedaj prisiljen posvetiti pozornost učinkom izlitja Božjega duha. Vsi posvečeni kristjani – moški in ženske, stari in mladi – so namreč začeli ,prerokovati‘, se pravi, objavljati »velika dela Božja«. (Dejanja 2:11) Kot Peter so tudi oni opominjali krotke: »Rešite se tega popačenega rodu!« (Dejanja 2:40) In kako so lahko tisti, ki so se odzvali, to storili? Tako da so poslušali Joelove besede, zapisane v Joelu 2:32: »Vsak, kdor bo klical ime GOSPODOVO [Jehovovo, NW], bo rešen.«
8. Kako so se za Božji Izrael odvijale stvari po letu 1919?
8 Od tistih zgodnjih let se je dejavnost Božjega Izraela premaknila naprej. Kot je videti, pečatenje maziljencev zelo napreduje in v tridesetih letih se je na prizorišču že pojavila velika množica krotkih ljudi z upanjem na življenje na zemlji. (Razodetje 7:3, 9) Vse žene občutek nujnosti, saj druga spolnitev prerokbe iz Joela 2:28, 29 kaže, da smo blizu še večjega prestrašnega Jehovovega dne, ko bo uničena svetovna verska, politična in trgovska stvarnost. Vse razloge imamo, da ,kličemo Jehovovo ime‘, povsem prepričani, da nas bo rešil!
Kako kličemo Jehovovo ime?
9. Kaj med drugim zajema klicanje Jehovovega imena?
9 Kaj pa spada h klicanju Jehovovega imena? Na to nam pomaga odgovoriti sobesedilo Joela 2:28, 29. Jehova na primer ne posluša vseh, ki ga kličejo. Tako je Izraelu po drugem preroku, Izaiju, rekel: »Ko iztezate roke svoje, skrivam oči svoje pred vami; ko tudi mnogo molite, ne slišim.« In zakaj ni hotel poslušati svojega ljudstva? Sam pojasnjuje: »Roke vaše so polne krvi.« (Izaija 1:15) Jehova ne posluša nikogar, ki je kriv za kri ali pa se vdaja grehu. Ravno zato je Peter Judom ob binkoštih rekel, naj se pokesajo. Iz sobesedila Joela 2:28, 29 vidimo, da tudi Joel poudarja kesanje. Tako v Joelu 2:12, 13 beremo: »Ali tudi še sedaj, govori GOSPOD, se izpreobrnite k meni z vsem srcem svojim, s postom in z jokom in žalovanjem! Raztrgajte si srca, ne pa oblačil, in izpreobrnite se h GOSPODU, svojemu Bogu; kajti on je milostiv in poln usmiljenja, počasen za jezo in bogat v milosti.« Maziljeni kristjani so leta 1919 začeli ravnati v skladu s temi besedami. Pokesali so se svojih napak in se trdno odločili, da ne bodo nikoli več naredili kompromisa ali se upočasnili. S tem se je odprla pot za izlitje Božjega duha. In vsak posameznik, ki želi klicati Jehovovo ime ter biti uslišan, mora narediti isto.
10. a) Kaj je resnično kesanje? b) Kako se Jehova odzove na resnično kesanje?
10 Vendar ne pozabite: za resnično kesanje ni dovolj zgolj reči »Žal mi je«. Izraelci so moč svojih občutkov običajno izrazili tako, da so si raztrgali vrhnja oblačila. A Jehova pravi: »Raztrgajte si srca, ne pa oblačil.« Resnično kesanje torej prihaja iz srca, iz globine našega bitja. Pomeni, da prenehamo ravnati krivično, tako kot to beremo v Izaiju 55:7: »Zapusti naj brezbožnik pot svoj in mož krivični misli svoje in povrni se h GOSPODU.« Pomeni tudi, da sovražimo greh, kot ga je sovražil Jezus. (Hebrejcem 1:9) Poleg tega pa zaupamo Jehovu, da nam bo na temelju odkupne žrtve odpustil, ker je »milostiv in poln usmiljenja, počasen za jezo in bogat v milosti«. Sprejel bo naše čaščenje, našo duhovno jedilno in pitno daritev. Poslušal nas bo, ko bomo klicali njegovo ime. (Joel 2:14)
11. Na katerem mestu naj bi bilo pravo čaščenje v našem življenju?
11 Jezus pa nam je v govoru na gori rekel še nekaj, o čemer naj bi razmišljali, namreč: »Iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti.« (Matevž 6:33) Do svojega čaščenja ne bi smeli biti ravnodušni, nanj ne bi smeli gledati kot na nekaj, kar delamo zgolj simbolično, tóliko da si pomirimo vest. Služba Bogu je vredna prvega mesta v našem življenju. Jehova nam zato po Joelu še govori: »Zatrobite v trobento na Sionu [. . .]! Zberite ljudstvo, posvetite zbor, skličite starejšine, zberite otroke in dojenčke pri prsih; ženin naj pride iz svojega hrama in nevesta iz svoje spalnice!« (Joel 2:15, 16) Povsem naravno je, da sta novoporočenca vsa iz sebe in da imata oči le drug za drugega. Toda tudi zanju mora biti služba Jehovu na prvem mestu. Nič ne bi smelo priti pred to, da se zbiramo k čaščenju našega Boga in kličemo njegovo ime.
12. Kakšne možnosti rasti so razvidne iz lanskega poročila o spominski slovesnosti?
12 S tem v mislih si oglejmo statistične podatke iz poročila Jehovovih prič za 1997. službeno leto. Lansko leto smo dosegli najvišje število kraljestvenih oznanjevalcev, namreč 5,599.931, kar je zares velika množica hvalilcev! Na spominski slovesnosti pa je bilo navzočih 14,322.226, kar pomeni, da je bilo navzočih približno osem milijonov in pol več, kot je oznanjevalcev. Ta številka kaže na čudovito možnost za nadaljnjo rast. Mnogi od teh osmih milijonov in pol so že preučevali Biblijo z Jehovovimi pričami, in sicer kot zainteresirane osebe ali pa kot otroci krščenih staršev. Veliko jih je bilo sploh prvič navzočih na kakem shodu. In to, da so bili navzoči, je bila za Jehovove priče odlična priložnost, da so se seznanili z njimi in jim ponudili pomoč, da bi še bolj napredovali. So pa bili tudi takšni, ki vsako leto obiščejo spominsko slovesnost in morda še nekaj drugih shodov, toda dlje od tega ne gredo. Seveda so takšni na shodih zelo dobrodošli. Toda vseeno jih spodbujamo, naj skrbno premislijo o Joelovih preroških besedah ter razmislijo, katere korake morajo še narediti, da bi lahko bili prepričani, da jih bo Jehova slišal, ko bodo klicali njegovo ime.
13. Kakšno odgovornost imamo do drugih, če že kličemo Jehovovo ime?
13 Apostol Pavel pa je poudaril še en vidik klicanja Božjega imena. V svojem Listu Rimljanom je citiral Joelove preroške besede: »Vsak, kdor kliče Jehovovo ime, bo rešen.« (NW) Nato pa je razglabljal: »Kako pa bodo klicali tega, ki vanj niso verovali? kako bodo pa verovali, če niso o njem slišali? in kako bodo slišali brez propovednika?« (Rimljanom 10:13, 14) Pač, še mnogi ljudje, ki ne poznajo Jehova, morajo klicati njegovo ime. In tisti, ki že poznajo Jehova, so odgovorni, ne le da oznanjujejo, temveč da si tudi prizadevajo ponuditi jim takšno pomoč.
Duhovni raj
14., 15. Katerih rajskih blagoslovov se veseli Jehovovo ljudstvo, ker boguvšečno kliče Božje ime?
14 Tako gledajo na to maziljenci in druge ovce in Jehova jih zaradi tega blagoslavlja. »Tedaj se je vnel GOSPOD za deželo svojo in se je usmilil svojega ljudstva.« (Joel 2:18) Jehova se je leta 1919 izkazal gorečega in usmiljenega svojemu ljudstvu, ko ga je obnovil in popeljal v območje svoje duhovne dejavnosti. To je pravi duhovni raj, ki ga je Joel dobro opisal z naslednjimi besedami: »Ne boj se, zemlja, raduj in veséli se! kajti GOSPOD dela velike reči. Ne bojte se, živali na polju! kajti zelené pašniki v puščavi, kajti drevje rodi svoj sad, smokev in trta kažeta svojo moč. In vi, sinovi sionski, radujte in veselite se v GOSPODU, svojem Bogu! kajti daje vam zgodnjega dežja pravo mero in pošilja vam naliv zgodnjega in poznega dežja kakor poprej. In gumna bodo polna žita in v kadeh bo preobilo vina in olja.« (Joel 2:21–24)
15 Kako razveseljiv opis! Treh osnovnih živil v Izraelu, namreč žita, olivnega olja in vina, naj bi bilo v obilju, z velikimi čredami vred. Danes se te preroške besede v duhovnem smislu prav zares spolnjujejo. Jehova nam daje vso duhovno hrano, ki jo potrebujemo. Mar se ne veselite tega, od Boga prejetega obilja? Zares, tako je, kot je napovedal Malahija. Bog nam je ,odprl zatvornice na nebu in nam izlil blagoslovov do preobilice‘. (Malahija 3:10)
Konec stvarnosti
16. a) Kaj izlitje Jehovovega duha pomeni v našem času? b) Kaj prinaša prihodnost?
16 Joel je o izlitju Jehovovega duha prerokoval šele potem, ko je napovedal rajsko stanje Božjega ljudstva. Ko je Peter ob binkoštih citiral to prerokbo, je rekel, da se je spolnila »v poslednjih dneh«. (Dejanja 2:17) Takratno izlitje Božjega duha je pomenilo, da so se začeli judovski stvarnosti pisati zadnji dnevi. Izlitje Božjega duha na Božji Izrael v tem 20. stoletju pa pomeni, da živimo v zadnjih dneh te svetovne stvarnosti. In kaj nas glede na to čaka v prihodnosti? Joelova prerokba nam še pove: »Pokažem čudeže na nebu in na zemlji: kri in ogenj in dimaste stebre; solnce se izpremeni v temo in mesec v kri, preden pride dan GOSPODOV [Jehovov, NW], veliki in prestrašni.« (Joel 2:30, 31)
17., 18. a) Kateri prestrašni Jehovov dan je prišel nad Jeruzalem? b) K čemu nas spodbuja gotovost prestrašnega Jehovovega dne, ki je še pred nami?
17 Te preroške besede so se začele spolnjevati leta 66 n. š. v Judeji, ko so se dogodki neizprosno bližali vrhuncu Jehovovega prestrašnega dne leta 70 n. š. Kako strašno je moralo biti takrat med tistimi, ki niso klicali Jehovovega imena! Tudi danes so pred nami enako strašni dnevi, ko bo ta celotna svetovna stvarnost uničena po Jehovovi roki. Vseeno pa se je še mogoče rešiti. Prerokba se takole nadaljuje: »Zgodi se pa, da vsak, kdor bo klical ime GOSPODOVO [Jehovovo, NW], bo rešen; kajti na gori Sionu in v Jeruzalemu bode rešitev, kakor je govoril GOSPOD [Jehova, NW], in med preostalimi, ki jih pokliče GOSPOD [Jehova, NW].« (Joel 2:32) Jehovove priče so zares hvaležni, da poznajo Jehovovo ime, in so povsem prepričani, da jih Jehova bo rešil, ko ga bodo klicali.
18 Kaj pa se bo zgodilo, ko bo Jehovov veliki in preslavni dan zadel ta svet v vsem svojem besnenju? To bo obravnaval zadnji preučevalni članek.
Ali se spomnite?
◻ Kdaj je Jehova prvič izlil svojega duha na svoje ljudstvo?
◻ Kaj med drugim zajema klicanje Jehovovega imena?
◻ Kdaj je Jehovov veliki in sijajni dan prišel nad meseni Izrael?
◻ Kako Jehova blagoslavlja tiste, ki danes kličejo njegovo ime?
[Slika na strani 15]
Ob binkoštih leta 33 n. š. se je rodil nov narod
[Slika na strani 16, 17]
Na začetku tega stoletja je Jehova zopet izlil svojega duha na svoje ljudstvo, s čimer so se spolnile besede iz Joela 2:28, 29
[Slika na strani 18]
Ljudem je treba pomagati, da bodo lahko klicali Jehovovo ime