Šestnajsto poglavje

Tekmujoča kralja tik pred svojim koncem

1., 2. Kako se je po drugi svetovni vojni spremenila identiteta severnega kralja?

FRANCOSKI filozof in zgodovinar Alexis de Tocqueville je leta 1835 o političnem ozračju v Ameriki in Rusiji napisal: »Prvi je glavno sredstvo svoboda, drugi pa hlapčevstvo. Njuni [. . .] poti [se] razlikujeta; pa vendar se zdi, da sta obe poklicani po nekakšnem skrivnem načrtu Previdnosti, da bi nekega dne krojili usodo polovici sveta.« Kako točna se je ta napoved izkazala ob izbruhu druge svetovne vojne? Zgodovinar J. M. Roberts piše: »Ob koncu druge svetovne vojne je bilo nazadnje prav zares videti, da sta gospodarja usode sveta po vsej verjetnosti dva velika in zelo različna sistema oblasti; prvi je imel svoje korenine v tedanji Rusiji, drugi pa v Združenih državah Amerike.«

² V obeh svetovnih vojnah je bila glavni sovražnik južnega kralja, se pravi anglo-ameriške svetovne sile, Nemčija. Ta je takrat zasedala položaj severnega kralja. Po drugi svetovni vojni pa so nemško državo razdelili. Zahodna Nemčija je postala zaveznica južnega kralja, Vzhodna Nemčija pa se je pridružila drugi mogočni sili, bloku komunističnih držav, na čelu katerih je stala Sovjetska zveza. Zdaj je ta blok oziroma politična struktura vstal kot severni kralj in je zelo nasprotoval anglo-ameriški zvezi. Tekmovanje med kraljema se je sprevrglo v hladno vojno, ki se je vlekla od leta 1948 pa vse do leta 1989. Prejšnji severni kralj, Nemčija, je, kakor smo videli, deloval »zoper sveto zavezo«. (Daniel 11:28, 30) Kako pa se je do zaveze vedel komunistični blok?

PRAVI KRISTJANI PADAJO, A SE IZKAŽEJO MOČNE

3., 4. Kdo so ti, ki »krivično ravnajo zoper zavezo«, in v kakšnem odnosu so bili s severnim kraljem?

³ »Tiste, ki krivično ravnajo zoper zavezo,« je dejal Božji angel, »[severni kralj] s prilizovanjem zapelje v odpad.« Pristavil je še: »Ljudstvo pa, ki pozna Boga svojega, se izkaže močno in bo po junaško delalo. In razumni [ti, ki imajo sposobnost uvidevanja, NW] med ljudstvom bodo poučevali mnoge, toda padali bodo pod mečem in v ognju, v ujetništvu in po plenjenju dosti dni.« (Daniel 11:32, 33)

⁴ Ti, ki »krivično ravnajo zoper zavezo«, so lahko samo voditelji tako imenovanega krščanstva, ki trdijo, da so kristjani, s svojimi dejanji pa sramotijo že sámo ime krščanstvo. Walter Kolarz v svoji knjigi Religion in the Soviet Union piše: »[Med drugo svetovno vojno] si je sovjetska vlada prizadevala pridobiti zase gmotno in moralno podporo cerkva pri obrambi domovine.« Po vojni so cerkveni voditelji skušali to prijateljstvo ohraniti, pa čeprav je sila, ki je bila takrat severni kralj, uveljavljala ateistično politiko. Tako je tako imenovano krščanstvo bolj kot kdaj prej postalo del tega sveta – torej odpadnik, ki se Jehovu gnusi. (Janez 17:16; Jakob 4:4)

5., 6. Kdo je sestavljal ‚ljudstvo, ki pozna svojega Boga,‘ in kaj je s temi bilo pod oblastjo severnega kralja?

⁵ Kako pa je bilo s pravimi kristjani, z ‚ljudstvom, ki pozna Boga svojega‘, s ‚tistimi, ki imajo sposobnost uvidevanja‘? Kristjani, ki so živeli pod oblastjo severnega kralja, so bili seveda, tako kot je tudi prav, ‚pokorni višjim oblastem‘, niso pa bili od tega sveta. (Rimljanom 13:1; Janez 18:36) Skrbno so pazili na to, da so dajali »cesarju, kar je cesarjevega«, hkrati pa tudi »Bogu, kar je Božjega«. (Matevž 22:21) In prav zaradi tega je bila na preskušnji njihova značajnost. (2. Timoteju 3:12)

⁶ Pravi kristjani so ob vsem tem »padali«, hkrati pa se ‚izkazali močne‘. Padali so v tem pomenu, da so bili hudo preganjani, nekateri so celo izgubili življenje. A izkazali so se močne, saj jih je velika večina ostala zvesta. Tako kakor Jezus so tudi oni premagali svet. (Janez 16:33) Pri vsem tem pa nikoli niso nehali oznanjati, tudi takrat ne, ko so pristali v zaporih ali koncentracijskih taboriščih. Tako so »poučevali mnoge«. In v večini dežel, ki jim je vladal severni kralj, je število Jehovovih prič kljub preganjanju raslo. Zaradi zvestobe ‚teh, ki imajo sposobnost uvidevanja,‘ se v teh deželah danes steka vse več pripadnikov ,velike množice‘. (Razodetje 7:9–14)

JEHOVOVO LJUDSTVO SE PREČISTI

 7. Katero ‚majhno pomoč‘ so dobili maziljeni kristjani, ki so živeli pod vlado severnega kralja?

⁷ »Ko pa bodo [Božje ljudstvo] padali, jim pride v olajšanje majhna pomoč,« je rekel angel. (Daniel 11:34a) Z zmago južnega kralja v drugi svetovni vojni so bili kristjani, ki so živeli pod vlado njegovega tekmeca, deležni nekolikšnega olajšanja. (Primerjaj Razodetje 12:15, 16.) Podobno so si občasno lahko oddahnili tudi tisti, ki jih je pozneje preganjal kralj, ki je prišel za slednjim. Tako so ob koncu hladne vojne mnogi voditelji spoznali, da zvesti kristjani niso nikomur nevarni in so jih pravno priznali. Pomoč pa je prišla tudi od vse večje velike množice, ki se je odzvala na zvesto oznanjevanje maziljencev in jim pomagala. (Matevž 25:34–40)

 8. Kako so se nekateri pridružili Božjemu ljudstvu »po hinavsko«?

⁸ Vendar pa med hladno vojno niso vsi izražali zanimanja za služenje Bogu iz iskrenih motivov. Angel je posvaril: »Veliko se jih jim pridruži po hinavsko.« (Daniel 11:34b) Precej je bilo takih, ki so se zanimali za resnico, niso se pa hoteli posvetiti Bogu. Drugi so navidez sprejeli dobro novico, v resnici pa so vohunili za oblasti. Iz neke države prihaja naslednje poročilo: »Nekateri od teh brezvestnežev so bili zapriseženi komunisti, in ti so se priplazili v Gospodovo organizacijo, se kazali izredno goreče ter bili celo postavljeni na odgovorne službene položaje.«

 9. Zakaj je Jehova dovolil, da je nekaj zvestih kristjanov ‚padlo‘ zaradi vtihotapljencev?

⁹ Angel je nadaljeval: »In izmed razumnih bodo nekateri popadali, da se prečistijo, pretrebijo in ubelijo do časa konca; kajti trajalo bo prav do določenega časa.« (Daniel 11:35) Zaradi takšnih vtihotapljencev so nekateri zvesti padli naravnost v roke oblastem. Jehova je vse to dovoljeval zato, da bi se njegovo ljudstvo tako prečistilo in pretrebilo. Enako kakor se je Jezus »učil po trpljenju pokorščine«, tako so se tudi ti zvesti iz preskušenj svoje vere učili stanovitnosti. (Hebrejcem 5:8; Jakob 1:2, 3; primerjaj Malahija 3:3.) ‚Prečistili so se, pretrebili in obelili.‘

10. Kaj pomeni besedna zveza »do časa konca«?

¹⁰ Jehovovo ljudstvo naj bi bilo tako padalo in se prečiščevalo »do časa konca«. Božji služabniki seveda pričakujejo, da bodo preganjani do konca te hudobne stvarnosti. Vendar naj bi trebljenje in beljenje Božjega ljudstva zaradi vdora severnega kralja trajalo »do določenega časa«. Potemtakem se v Danielu 11:35 omenjeni ‚čas konca‘ gotovo nanaša na konec obdobja, v katerem naj bi se Božje ljudstvo ob doživljanju napadov severnega kralja prečiščevalo. Padanje se je očitno že končalo ob od Jehova določenem času.

KRALJ SE POVELIČUJE

11. Kaj je angel povedal o tem, kakšen odnos bo imel severni kralj do Jehovove suverenosti?

¹¹ Angel je o severnem kralju še povedal: »Kralj bo delal, kar mu bode pogodi, in se bo povzdigoval in poveličeval nad vsakega boga ter bo [ne priznavajoč Jehovove suverenosti] govoril čudovito zoper Boga bogov; in srečo bo imel, dokler ne bode konec togoti; kajti kar je trdno določeno, se mora dovršiti. Tudi ne bo čislal boga očetov svojih, tudi se ne oziral po hrepenenju žen, ne po kateremsibodi bogu, temuč sam se bo poveličeval nad vse.« (Daniel 11:36, 37)

12., 13. a) Kako je severni kralj zavrgel »boga očetov svojih«? b) Kdo so bile ‚žene‘, na katerih ‚hrepenenje‘ se severni kralj ni oziral? c) Katerega »boga« je častil severni kralj?

¹² Te preroške besede so se na severnem kralju res izpolnile, saj je zavrgel celo »boga očetov svojih«, denimo božansko Trojico tako imenovanega krščanstva. Komunistični blok je zagovarjal popolni ateizem. Severni kralj je tako za boga napravil sebe, ‚sam se je poveličeval nad vse‘. Ni se oziral »po hrepenenju žen« – podložnih dežel, kakršna je bil Severni Vietnam, dežel, ki so bile njegovemu režimu za deklo – ampak je delal, ‚kar je bilo njemu pogodi‘.

¹³ Angel je prerokbo še nadaljeval: »Častil [bo] boga trdnjav, boga, ki ga niso poznali očetje njegovi, bo častil z zlatom, srebrom, žlahtnim kamenjem in z dragotinami.« (Daniel 11:38) Severni kralj je res zaupal v sodobni znanstveni militarizem, v »boga trdnjav«. Pri tem ‚bogu‘ je iskal rešitev in njemu na oltar žrtvoval ogromno bogastva.

14. Kako je severni kralj ‚ravnal učinkovito‘?

¹⁴ »Ravnal bo [učinkovito, NW] z utrjenimi gradovi kakor s tujim bogom: kdorkoli ga pripozna, mu pomnoži čast in mu podeli gospostvo nad mnogimi in zemljo razdeli v plačilo.« (Daniel 11:39) Severni kralj je v svojem zaupanju v militarističnega ‚tujega boga‘ ravnal zelo »učinkovito« in se v »zadnjih dneh« izkazal za strašljivo vojaško silo. (2. Timoteju 3:1) Vse, ki so podpirali njegovo ideologijo, je za nagrado politično, finančno in včasih tudi vojaško podpiral.

‚UDAREC‘ OB ČASU KONCA

15. Kako je južni kralj ‚udaril‘ severnega kralja?

¹⁵ »Ob času konca udari nanj kralj z juga,« je Danielu povedal angel. (Daniel 11:40a) Ali je »ob času konca« južni kralj res ‚udaril‘ severnega? (Daniel 12:4, 9) Seveda ga je. Kazen, ki so jo po prvi svetovni vojni z mirovno pogodbo naložili severnemu kralju, se pravi Nemčiji, je bila gotovo ‚udarec‘, podnet k maščevanju. Južni kralj je po zmagi v drugi svetovni vojni proti svojemu tekmecu nameril strašno jedrsko orožje in organiziral proti njemu močno vojaško zvezo, Severnoatlantski obrambni pakt (Nato). O vlogi Nata je britanski zgodovinar povedal: »Bil je glavno sredstvo za ‚zadrževanje‘ ZSSR, v kateri so takrat videli največjo nevarnost evropskemu miru. Njegovo poslanstvo je trajalo 40 let in je bilo nesporno uspešno.« V letih hladne vojne so ‚udarci‘ južnega kralja zajemali tehnično zelo razvito vohunsko službo, kakor tudi diplomatske in vojaške napade.

16. Kako se je severni kralj odzval na udarec južnega kralja?

¹⁶ Kako pa se je odzval severni kralj? »Severni kralj prihrumi nanj z vozmi in s konjiki in z mnogimi ladjami, in pridere v dežele in poplavi vse kakor povodenj.« (Daniel 11:40b) Zgodovino zadnjih dni je zaznamovala širitvena politika severnega kralja. Med drugo svetovno vojno je nacistični »kralj« preplavil svoje meje in vdrl v sosednje države. Tudi »kralj«, ki ga je ob koncu vojne nasledil, je zgradil močan imperij. Med hladno vojno se je severni kralj s svojim tekmecem bojeval v posrednih vojnah in vstajah v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Tudi prave kristjane je preganjal, oviral njihovo dejavnost, nikakor pa je ni mogel ustaviti. S svojimi vojaškimi in političnimi napadi si je pod svoj nadzor pridobil kar nekaj držav. Prav to je bil napovedal tudi angel: »In pridere v deželo dike [duhovno stanje Jehovovega ljudstva], in mnoge dežele bodo ugonobljene.« (Daniel 11:41a)

17. Kako je bil severni kralj pri svojem širjenju omejen?

¹⁷ Kljub temu pa severnemu kralju ni uspelo osvojiti vsega sveta. Angel je napovedal: »Ali ti bodo oteti iz roke njegove: Edom, Moab in prvaki sinov Amonovih.« (Daniel 11:41b) V starih časih so Edom, Moab in Amon ležali med gospostvom južnega kralja, Egipta, in gospostvom severnega kralja, Sirije. V novejšem času pa ti pomenijo narode in organizacije, na katere je severni kralj sicer meril, a jih ni mogel spraviti pod svoj vpliv.

EGIPT NE UBEŽI

18., 19. Kako vse je južni kralj čutil vpliv svojega tekmeca?

¹⁸ Jehovov angel je nadaljeval: »[Severni kralj] iztegne roko po deželah, tudi dežela Egiptovska ne ubeži; in dobi v oblast svojo zaklade zlata in srebra in vse dragotine egiptovske; in Lubimi [Libijci, EI] in Etiopci bodo v spremstvu njegovem.« (Daniel 11:42, 43) Celo južni kralj, ,Egipt‘, ni ubežal posledicam širitvene politike severnega kralja. Južni kralj je denimo utrpel občuten poraz v Vietnamu. Kaj pa »Libijci in Etiopci«? Ti sosedje starega Egipta lahko dobro predpodabljajo države, ki so zemljepisno gledano sosede sodobnega ‚Egipta‘ (južnega kralja). Te so bile občasno privržene severnemu kralju – bile so »v spremstvu« njegovem.

¹⁹ Ali je imel severni kralj v oblasti tudi ‚egiptovske zaklade‘? Vsekakor je imel velik vpliv na to, kako je južni kralj porabljal svoja finančna sredstva. Južni kralj je iz strahu pred svojim tekmecem namenjal veliko denarja vzdrževanju ogromne vojske, mornarice in zračnih sil. Toliko je torej severni kralj gotovo imel ‚v oblasti‘ oziroma nadziral premoženjsko stanje južnega kralja.

ZADNJI POHOD

20. Kako je angel opisal zadnji bojni pohod severnega kralja?

²⁰ Tekmovanje med severnim in južnim kraljem, bodisi z vojaškimi, ekonomskimi ali kakšnimi drugimi sredstvi, se bliža koncu. Jehovov angel je podrobnosti prihajajočega spopada razodel takole: »Govorica z jutrovega in s severa ga [severnega kralja] preplaši, in pojde z velikim srdom, da jih veliko uniči in pomori. In postavi šatore svoje palače med morjem in goro svete dike. In dospe do svojega konca, in nihče mu ne pomore.« (Daniel 11:44, 45)

21. Kaj moramo o severnem kralju šele ugotoviti?

²¹ Z razpustitvijo Sovjetske zveze decembra 1991 je severni kralj utrpel hud poraz. Kdo bo torej nastopal v vlogi tega kralja, ko se bo izpolnil Daniel 11:44, 45? Ali bo to katera od držav nekdanje Sovjetske zveze? Ali pa bo popolnoma zamenjal svojo identiteto, kakor je storil že večkrat doslej? Ali bo razvoj jedrskega orožja tudi v drugih državah pripeljal do nove oboroževalne tekme in vplival na identiteto tega kralja? Na ta vprašanja bo odgovoril samo čas. Ne bi bilo modro, da bi o tem sami kakor koli ugibali. Ko bo severni kralj krenil na svoj zadnji bojni pohod, bodo lahko vsi, ki imajo sposobnost biblijskega uvidevanja, spolnitev prerokbe jasno razpoznali. (Glej »Kralji v 11. poglavju Danielove knjige« na 284. strani.)

22. Kateri vprašanji se postavljata o končnem napadu severnega kralja?

²² Pač pa vemo, kaj bo severni kralj kmalu storil. Zaradi govorice »z jutrovega in s severa« bo začel bojni pohod z namenom, »da jih veliko uniči«. Proti komu pa je ta pohod naperjen? In katera »govorica« bo ta napad sprožila?

GOVORICA, KI GA PREPLAŠI

23. a) Kateri pomembni dogodek mora nastopiti še pred harmagedonom? b) Kdo sta ‚kralja, ki prideta od sončnega vzhoda‘?

²³ Preglejmo, kaj govori knjiga Razodetje o koncu Babilona Velikega, svetovnega krivoverstvenega imperija. Ta veliki sovražnik pravega čaščenja bo še pred »vojsko tistega velikega dne Boga, Vsegamogočnega,« ‚sežgan v ognju‘. (Razodetje 16:14, 16; 18:2–8) Preroška podoba njegovega uničenja je bilo izlitje šeste čaše Božje jeze v simbolično reko Evfrat. Reka se posuši, »da se pripravi pot kraljem, ki pridejo od solnčnega vzhoda«. (Razodetje 16:12) Kdo pa so ti kralji? Nihče drug kot Bog Jehova in Jezus Kristus! (Primerjaj Izaija 41:2; 46:10, 11.)

24. Katero Jehovovo dejanje bo morda preplašilo severnega kralja?

²⁴ Uničenje Babilona Velikega slikovito opisuje knjiga Razodetje, in sicer z naslednjimi besedami: »Deseteri rogovi, ki si jih videl [kralji, ki vladajo ob času konca], in zver [Združeni narodi], ti bodo sovražili nečistnico in jo naredili pusto in nago ter meso njeno pojedli in njo sežgali v ognju.« (Razodetje 17:16) Zakaj pa bodo ti vladarji uničili Babilon Veliki? Ker ‚Bog da v njih srca, da storé misel njegovo‘. (Razodetje 17:17) Med temi vladarji je tudi severni kralj. To, kar bo slišal »z jutrovega«, bi prav lahko pomenilo ravno to Božje dejanje, ko bo Jehova človeškim vladarjem položil v srce, naj uničijo veliko versko vlačugo.

25. a) Na kaj severni kralj še posebej meri? b) Kje severni kralj »postavi šatore svoje palače«?

²⁵ Jeza severnega kralja pa je naperjena še na nekaj prav posebnega. Angel pravi, da bo ‚postavil šatore svoje palače med morjem in goro svete dike‘. To morje je v Danielovem času bilo Sredozemsko morje, sveta gora pa Sion, kraj, kjer je nekoč stal Božji tempelj. Prerokba se bo torej spolnila tako, da bo razsrjeni severni kralj začel pohod proti Božjemu ljudstvu. Področje »med morjem in goro svete dike« v duhovnem smislu pomeni duhovno posest Jehovovih maziljenih služabnikov. Slednji so prišli iz ‚morja‘, iz človeštva, ki je odtujeno Bogu, in upajo, da bodo skupaj z Jezusom Kristusom vladali na nebeški gori Sion. (Izaija 57:20; Hebrejcem 12:22; Razodetje 14:1)

26. Od koga nemara prihaja novica »s severa«, kot to nakazuje Ezekielova prerokba?

²⁶ Danielov sodobnik, Ezekiel, je prav tako prerokoval napad na Božje ljudstvo »v poslednjih dneh«. Rekel je, da bo sovražnosti zanetil Gog iz Magoga, Satan Hudič. (Ezekiel 38:14, 16) Od kod pa naj bi Gog simbolično prišel? »Od najskrajnejšega severa,« pravi Jehova po Ezekielu. (Ezekiel 38:15) Toda naj bo ta napad še tako zahrbten, Jehovovega ljudstva ne bo uničil. To dramatično soočenje bo sprožila taktična poteza, s katero se bo Jehova namenil izbrisati Gogove sile. Jehova zato Satanu pravi: »Dejal [ti bom] obroček v čeljusti; in popeljem te ven.« »Naredim, da prideš od najskrajnejšega severa, in te privedem na gore Izraelove.«​ (Ezekiel 38:4; 39:2) Novica »s severa«, zaradi katere se severni kralj tako razsrdi, je torej gotovo od Jehova. Toda to, kakšna bo končna, točna vsebina te govorice »z jutrovega in s severa«, bo določil samo Bog in povedal čas.

27. a) Zakaj bo Gog spodbujal narode, tudi severnega kralja, naj napadejo Jehovovo ljudstvo? b) Kako se bo Gogov napad končal?

²⁷ Goga k temu, da organizira svoj vsesplošni napad, navede razcvet ‚Božjega Izraela‘, ki skupaj z ‚veliko množico‘ ‚drugih ovc‘ ni več od njegovega sveta. (Galatom 6:16; Razodetje 7:9; Janez 10:16; 17:15, 16; 1. Janezov 5:19) Gog namreč postrani gleda na »ljudstvo, ki je zbrano izmed narodov, ki si je pridobilo [duhovnega] blaga in imovine«. (Ezekiel 38:12) Ta krščanska duhovna posest se Gogu vidi kakor ‚dežela z neobzidanimi vasmi‘, ki je kot nalašč za zavzetje. Zato zbere vse sile, da bi izbrisal še to oviro, ki mu preprečuje, da bi imel nad človeštvom popoln nadzor. Toda ne uspe mu. (Ezekiel 38:11, 18; 39:4) Ko bodo kralji zemlje skupaj s severnim kraljem napadli Jehovovo ljudstvo, bodo ‚dospeli do svojega konca‘.

‚KRALJ BO DOSPEL DO SVOJEGA KONCA‘

28. Kaj vemo o prihodnosti severnega in južnega kralja?

²⁸ Zadnji bojni pohod severnega kralja ni naperjen proti južnemu kralju. Zato severni kralj ne dospe do svojega konca po roki svojega velikega tekmeca. Prav tako tudi južnega kralja ne uniči severni kralj. Južni kralj je uničen »brez roke človeške«, in sicer po Božjem kraljestvu.a (Daniel 8:25) V harmagedonski bitki bo namreč Božje kraljestvo odstranilo vse zemeljske kralje, in očitno bo to doletelo tudi severnega kralja. (Daniel 2:44) Daniel 11:44, 45 pa opisuje dogodke, ki bodo pripeljali do te sklepne bitke. Nič čudnega torej, da severnemu kralju ne bo ‚nihče pomogel‘, ko bo ta dočakal svoj konec!

[Podčrtna opomba]

KAJ STE SPOZNALI?

• Kako se je po drugi svetovni vojni spremenila identiteta severnega kralja?

• Kaj se bo na koncu zgodilo s severnim in južnim kraljem?

• Kako vam je koristilo pozorno pregledovanje Danielove prerokbe o tekmovanju med kraljema?

[Tabela/slika na strani 284]

KRALJI V 11. POGLAVJU DANIELOVE KNJIGE

Severni kralj Južni kralj

Daniel 11:5 Selevk I. Nikator Ptolemej I.

Daniel 11:7–9 Selevk II. Ptolemej III.

Daniel 11:10–12 Antioh III. Ptolemej IV.

Daniel 11:13–19 Antioh III. Ptolemej V.

Daniel 11:20 Avgust

Daniel 11:21–24 Tiberij

[Podčrtna opomba]

[Slika čez celo 271. stran]

[Slike na strani 279]

K ‚udarcu‘ južnega kralja so spadale tudi tehnično zelo razvita vohunska služba in grožnje z vojaškim ukrepanjem