Reference za Življenje in oznanjevanje – delovni zvezek

5.–11. FEBRUAR

ZAKLADI IZ BOŽJE BESEDE | MATEJ 12, 13

Kopljimo za duhovnimi dragulji

(Matej 12:20) Nalomljenega trsta ne bo zdrobil in tlečega lanenega stenja ne bo ugasnil, dokler pravice ne privede do zmage.

nwtsty preučevalna opomba k Mt 12:20

tlečega lanenega stenja: Običajna hišna svetilka je bila majhna lončena posoda, napolnjena z olivnim oljem. V njej je bil laneni stenj oziroma vrvica, ki je bila napojena z oljem in je vzdrževala plamen. Grški izraz za »tleči laneni stenj« se lahko nanaša na stenj, iz katerega se kadi, saj ta še vedno žari, plamen pa pojenjuje ali ga sploh ni več. Prerokba iz Izaija 42:3 je napovedala, da bo Jezus sočuten; ponižnim in potrtim ljudem ne bo nikoli ugasnil zadnje iskre upanja.

12.–18. FEBRUAR

ZAKLADI IZ BOŽJE BESEDE | MATEJ 14, 15

»Po rokah peščice nahranjeni mnogi«

(Matej 14:20, 21) Tako so vsi jedli in se nasitili, in s tem, kar je ostalo, so napolnili dvanajst košar. ²¹ Teh, ki so jedli, pa je poleg žená in otrok bilo okoli pet tisoč mož.

nwtsty preučevalna opomba k Mt 14:21

poleg žená in otrok: Samo Matej omenja žene in otroke, ko poroča o tem čudežu. Verjetno je, da je bilo skupno število tistih, ki so bili tako čudežno nahranjeni, več kot 15.000.

Kopljimo za duhovnimi dragulji

(Matej 15:7–9) Hinavci! Izaija je čisto prav prerokoval o vas, ko je rekel: ⁸ ‚To ljudstvo mi izkazuje čast s svojimi ustnicami, njihovo srce pa je daleč od mene. ⁹ Zaman me častijo, saj so njihovi nauki le človeške zapovedi.‘«

nwtsty preučevalna opomba k Mt 15:7

Hinavci: Grška beseda hypokrités se je sprva nanašala na grške (in kasneje na rimske) gledališke igralce, ki so nosili velike maske, da bi si ojačali glas. Ta izraz se je pričel uporabljati v prenesenem pomenu in se nanaša na vsakogar, ki prikriva svoje prave namene oziroma osebnost tako, da se hlini oziroma pretvarja. Jezus tukaj z besedo »hinavci« naziva judovske verske voditelje. (Mt 6:5, 16)

(Matej 15:26) Jezus ji je odvrnil: »Ni prav jemati kruha otrokom in ga metati psičkom.«

nwtsty preučevalna opomba k Mt 15:26

otrokom [. . .] psičkom: Po Mojzesovi postavi so psi veljali za nečiste, zato se ta izraz v Svetem pismu pogosto uporablja slabšalno. (3Mz 11:27; Mt 7:6; Flp 3:2; Raz 22:15) Toda v Markovem (7:27) in Matejevem poročilu o tem Jezusovem pogovoru je uporabljena manjšalnica in pomeni »psiček« oziroma »hišni pes«, kar nekoliko omili primerjavo. To morda kaže, da je Jezus uporabil ljubkovalni izraz za hišne ljubljenčke v nejudovskih domovih. S tem da je Izraelce primerjal z »otroki«, Nejude pa s »psički«, je očitno hotel nakazati, kdo ima prednost. V hiši, v kateri imajo poleg otrok tudi pse, bodo prvi nahranjeni otroci.

19.–25. FEBRUAR

ZAKLADI IZ BOŽJE BESEDE | MATEJ 16, 17

Kopljimo za duhovnimi dragulji

(Matej 16:18) Pravim pa ti tudi: Ti si Peter, in na tej skali bom sezidal svojo občino, in hadova vrata je ne bodo premagala.

nwtsty preučevalni opombi k Mt 16:18

Ti si Peter, in na tej skali: Grška beseda pétros v moškem spolu pomeni »skala, kamen«. Tukaj je ta beseda uporabljena kot osebno ime (Peter), grška oblika imena, ki ga je Jezus dal Simonu. (Jn 1:42) Ženska oblika te besede, in sicer pétra, se prevaja kot »skala« in lahko pomeni trdna podlaga, pečina ali skalovje. Ta grška beseda se pojavi tudi v Mt 7:24, 25; 27:60; Lk 6:48; 8:6; Rim 9:33; 1Ko 10:4; 1Pt 2:8. Peter očitno nase ni gledal kot na skalo, na kateri bo Jezus zgradil svojo občino, saj je v 1Pt 2:4–8 zapisal, da je Jezus dolgo napovedani »temeljni vogelni kamen«, ki ga je izbral sam Bog. Podobno je tudi apostol Pavel o Jezusu govoril kot o »temelju« in »duhovni skali«. (1Ko 3:11; 10:4) Torej je Jezus z uporabo besedne igre pravzaprav želel reči: »Ti, ki sem te imenoval Peter, Skala, si prepoznal pravo identiteto Kristusa, ‚te skale‘, tistega, ki bo služil kot temelj krščanske občine.«

občino: Tukaj se prvič pojavi grška beseda ekklesía. Sestavljena je iz dveh grških besed, ek, kar pomeni »ven«, in kaléo, kar pomeni »klicati«. Nanaša se na skupino ljudi, ki je pozvana oziroma sklicana z določenim namenom oziroma za določeno dejavnost. V tem sobesedilu Jezus napove nastanek krščanske občine, sestavljene iz maziljenih kristjanov, »živih kamnov«, iz katerih se »gradi duhovna hiša«. (1Pt 2:4, 5) Ta grška beseda se v Septuaginti pogosto uporablja kot ustreznica hebrejskemu izrazu, ki se prevaja z »občina« in se pogosto nanaša na celotni narod Božjega ljudstva. (5Mz 23:3; 31:30) V Apd 7:38 so Izraelci, ki so bili poklicani iz Egipta, imenovani »občina«. Podobno kristjani, ki so poklicani »iz teme« in izbrani »iz sveta«, sestavljajo »Božjo občino«. (1Pt 2:9; Jn 15:19; 1Ko 1:2)

(Matej 16:19) Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva, in kar koli boš zvezal na zemlji, bo že zvezano v nebesih, in kar koli boš razvezal na zemlji, bo že razvezano v nebesih.«

nwtsty preučevalna opomba k Mt 16:19

ključe nebeškega kraljestva: V Svetem pismu je tistim, ki so jim bili dani določeni ključi, bodisi dobesedni ali simbolični, zaupano nekaj avtoritete. (1Kn 9:26, 27; Iz 22:20–22) Zato beseda »ključ« predstavlja avtoriteto in odgovornost. Peter je uporabil zaupane mu »ključe«, da je Judom (Apd 2:22–41), Samarijanom (Apd 8:14–17) in Nejudom (Apd 10:34–38) omogočil, da so prejeli Božjega duha, z možnostjo, da vstopijo v nebeško Kraljestvo.

26. FEBRUAR–4. MAREC

ZAKLADI IZ BOŽJE BESEDE | MATEJ 18, 19

»Skrbno pazi, da ne boš spotaknil sebe in drugih«

(Matej 18:6, 7) Kdor pa enega od teh malih, ki verujejo vame, navede na greh, je zanj bolje, da mu okoli vratu obesijo mlinski kamen in ga potopijo na prostranem, odprtem morju. ⁷ Gorje svetu zaradi kamnov spotike! Kamni spotike seveda morajo priti, toda gorje tistemu, po katerem kamen spotike pride!

nwtsty preučevalni opombi k Mt 18:6, 7

mlinski kamen: Ali »ogromen mlinski kamen«. Dobesedno »oslovski mlinski kamen«. Takšen mlinski kamen, verjetno premera od 1,2 do 1,5 metra, je bil tako težek, da ga je moral premikati osel.

kamnov spotike: Izvirna grška beseda skándalon, ki se prevaja s »kamen spotike«, naj bi se nanašala na past; nekateri namigujejo, da je šlo za del pasti, na katerega je bila pritrjena vaba. V širšem pomenu se je ta grška beseda pričela uporabljati za kakršno koli oviro, ki bi bila vzrok za to, da bi se človek spotaknil ali padel. V figurativnem pomenu pa se nanaša na dejanje ali okoliščino, ki pripelje do tega, da človek ravna napačno, da se spotakne ali moralno pade oziroma greši. V Mt 18:8, 9 se sorodni glagol skandalízo, ki se prevaja s »spotakniti«, lahko prevede tudi kot »postati zanka, navesti na greh«.

nwtsty multimedijska vsebina

Mlinski kamen

Mlinski kamni so se uporabljali za mletje žita in stiskanje olja iz oliv. Nekateri so bili takšne velikosti, da jih je bilo mogoče vrteti z roko, drugi pa so bili ogromni in jih je morala premikati žival. Morda je bil takšen velik mlinski kamen podoben mlinskemu kamnu, ki ga je moral za Filistejce vrteti Samson. (Sod 16:21) Mlin, ki ga je poganjala žival, ni bil nekaj običajnega le v Izraelu, temveč tudi po velikem delu rimskega imperija.

Zgornji in spodnji mlinski kamni

Velik mlinski kamen, kakršen je prikazan tukaj, je vrtela kakšna domača žival, kot je denimo osel, in se je uporabljal za mletje žita ali stiskanje oliv. Zgornji mlinski kamen je lahko v premeru meril kar 1,5 metra in se je vrtel na še večjem spodnjem kamnu.

(Matej 18:8, 9) Če te torej tvoja roka ali noga navaja na greh, jo odsekaj in vrzi od sebe. Bolje je namreč, da prideš v življenje pohabljen ali hrom, kakor pa da bi imel obe roki in nogi in bi te vrgli v večni ogenj. ⁹ In če te na greh navaja tvoje oko, ga iztakni in vrzi od sebe. Bolje je namreč, da prideš v življenje z enim očesom, kakor pa da bi imel obe očesi in bi te vrgli v ognjeno geheno.

nwtsty preučevalna opomba k Mt 18:9

geheno: Ta beseda je sestavljena iz hebrejskih besed geh in hinnóm, kar pomeni »Hinomova dolina«, ki je ležala zahodno in južno od starodavnega Jeruzalema. (Glej sgd del 16A, zemljevid »Jeruzalem in okolica«.) Do Jezusovih dni je ta dolina že bila sežigališče za smeti, zato je bila beseda »gehena« ustrezen simbol popolnega uničenja.

nwtstg Slovar

Gehena

To je grško ime za dolino Hinom, ki leži jugozahodno od starodavnega Jeruzalema. (Jer 7:31) Preroško je bila opisana kot kraj, kamor se bodo odmetavala trupla. (Jer 7:32; 19:6) Nobenih dokazov ni, da bi v Geheno metali živali ali ljudi zato, da bi bili tam živi sežgani oziroma mučeni. Zato ta kraj ne more predstavljati nevidnega področja, kjer bi se človeške duše večno mučile v dobesednem ognju. Jezus in njegovi učenci so z besedo gehena želeli nakazati na večno kazen »druge smrti«, to je večno uničenje, popolno iztrebljenje. (Raz 20:14; Mt 5:22; 10:28)

(Matej 18:10) Glejte, da ne boste zaničevali katerega od teh malih. Kajti povem vam, da njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.

nwtsty preučevalna opomba k Mt 18:10

gledajo obličje mojega Očeta: Ali »imajo dostop do mojega Očeta«. Božje obličje lahko vidijo samo duhovna bitja, saj imajo dostop do samega Boga. (2Mz 33:20)

Kopljimo za duhovnimi dragulji

(Matej 18:21, 22) Tedaj je k njemu pristopil Peter in ga vprašal: »Gospod, kolikokrat se lahko moj brat pregreši proti meni, da bi mu jaz še odpustil? Do sedemkrat?« ²² Jezus mu je rekel: »Pravim ti: ne do sedemkrat, temveč do sedeminsedemdesetkrat.

nwtsty preučevalna opomba k Mt 18:22

sedeminsedemdesetkrat: Dobesedno »sedemdesetkrat sedem«. Ta grška beseda lahko pomeni bodisi »70 in 7« (77-krat) ali »70 pomnoženo s 7« (490-krat). Prevod »sedeminsedemdesetkrat« podpira tudi zapis v Septuaginti v 1Mz 4:24, kjer je hebrejski izraz prav tako preveden s »sedeminsedemdesetkrat«. Ne glede na to, kako se ta grški izraz razume, je večkrat ponovljeno število sedem enakovredno »neskončnosti« oziroma »brezmejnosti«. Jezus je s tem, da je Petrovih sedemkrat spremenil v sedeminsedemdesetkrat, svojim sledilcem rekel, naj glede odpuščanja ne postavljajo meje. Po drugi strani pa v babilonskem Talmudu (Joma, 86b) piše: »Če človek naredi prestopek, mu je prvič, drugič in tretjič odpuščeno, četrtič pa mu ni odpuščeno.«

(Matej 19:7) Oni pa so ga vprašali: »Zakaj je potem Mojzes predpisal, naj se ženi da odslovilno pismo in se od nje razveže?«

nwtsty preučevalna opomba k Mt 19:7

odslovilno pismo: Ali »potrdilo o razvezi«. Moški, ki je razmišljal o razvezi, je moral pripraviti pravni dokument, pri čemer se je morda tudi posvetoval s starešinami. Tako mu je Postava omogočila, da še enkrat pretehta takšno resno odločitev. Očitno je bil njen namen, da se preprečijo nepremišljene razveze in omogoči ženam nekaj pravne zaščite. (5Mz 24:1) Toda v Jezusovih dneh so verski voditelji omogočili, da se je bilo enostavno razvezati. Zgodovinar Jožef Flavij iz prvega stoletja, ki je bil tudi sam razvezan farizej, je napisal, da se je bilo mogoče razvezati »iz kakršnega koli razloga (in takšnih razlogov so imeli možje mnogo)«.

nwtsty multimedijska vsebina

Potrdilo o razvezi

To potrdilo o razvezi datira v leto 71 oziroma 72 n. št. in je bilo napisano v aramejščini. Našli so ga na severni strani vadija Murabbaat, suhe rečne struge v judejski puščavi. V njem piše, da se je Jožef, ki je živel v mestu Masada in bil sin Naqsana, v šestem letu judovskega upora razvezal od Mirjam, hčere Jonatana.