Lu Nen ‘A Ishim a I L egh L egh Hen Ior Cii’
“Umbur ve . . . ve̱ lu a ishima i legh legh ve̱ hide a ayol a ve ijime hen ior cii.” —TITU 3:1, 2.
1. Er nan ve ka i taver se u tesen ishima i legh legh sha hanma shighee?
APOSTOLI Paulu yange nger wener: “Lu nen mbakaven mo er mo kpaa, m kaven Kristu nahan.” (1 Mbakorinte 11:1) Mbashiren Aôndo tom mba sha ayange ne cii ka ve nôngo kpoghuloo sha u yaren tom a kwaghwan ne. Sha mimi yô, kwagh ne taver kpishi je, sha ci u se ya dyako i asaren man aeren a dang aa a lu kposo a ikyav i Kristu a ver la sha ikyev i mbamaren asev mba hiihii mbara. (Mbaromanu 3:23; 7:21-25) Nahan kpa, aluer se nôngo kwagh yô, se cii se kôr cio u tesen ishima i legh legh. Kpa u haren sha iniôngon yase tseegh la kuma ga. Kanyi igen i gbe u se eree?
2. Se fatyô u lun “a ishima i legh legh . . . hen ior cii” nena?
2 U tesen imba ishima i legh legh i Aôndo a tesen la ka vegher u ityamegh ki icighan jijingi. Er se lu dondon hemen u tahav mbu tomov mbu Aôndo seer a seer la, kape ityamegh ki jijingi kia hemba duen tseer tseer ken a vese je la. Ka hen shighe la tseegh se kôr cio u lun a ‘ishima i legh legh hanma shighe cii,’ hen hanma or ye. (Titu 3:2) De se nenge nen er se fatyô u dondon ikyav i Yesu yô, sha er ior mba ve lu a vese imôngo la “vea zua a mmem” hen a vese yô.—Mateu 11:29; Mbagalatia 5:22, 23.
Hen Tsombor
3. Ka mlu u ken tsombor u nyi a tese jijingi u tareghe?
3 Tsombor ka ijiir i môm i i gbe hange hange u se lu a ishima i legh legh yô. Mzough u Mkpeyol u Tar Cii la kaa ér aluer i kohol aikyôr man iyolhian ijiir i môm je kpaa, ipila i eren hen tsombor la í hembe anger mkpeyol u kasev cii. Ikyav i tesen yô, iorov mba kuman ingyegh 25 ken deri mba i er a ve sha ipila ken London ken tar u Ingila cii ka hen ya. Ashighe kpishi udasenda ka ve tagher a ior mba ishima i vihi ve ker kpishi ve lu ‘zôhôn genger genger shi ve lu tuhwan’ mbagen yughur yughur yô. Kwagh u hemban vihin je yô, nomso man kasev mbagenev mba ve vese ayol a ve de ér “ishima i yuan” i vihi mlu u hen atô ve la. Aeren ne cii ka aeren a bo aa a tesen “jijingi u taregh” yô, man imba aeren la nahan i lumun á hen icombor i Mbakristu mayange ga.—Mbaefese 4:31; 1 Mbakorinte 2:12.
4. Ishima i legh legh ia fatyô u benden a tsombor nena?
4 Gba u se lu a jijingi u Aôndo sha er se hendan a aeren a taregh yô. “Ape Jijingi u Ter A lu yô, ikangenev mbi her ga.” (2 Mbakorinte 3:17) Dooshima man mlu u sar sar man u kôron iyol tsaha man ishima i wan mba ve taver mzough u hen atô u noov man kasev mba ve cii ve lu a mbamyina la. (Mbaefese 5:33) Ishima i legh legh ngi i na mtem a hemba lun kundu kundu, man kwagh ne ka kwagh u dedoo u a kaha kposo a zwa zôhôn man ayôôso aa a ne icombor kpishi i saa ishe yô. Kwagh u or er la ka kwagh u injaa, kpa ka gbenda u nan er kwagh la ka u tese er ishima i nan i lu ye. Zum u or pase kwagh u a ze nan iyol shin ishimayinan i nan lu a mi sha ma kwagh sha ishima i legh legh yô, kwagh ne ngu a pande ayôôso. Tor u fan kwagh Solomon yange nger wener: “Imo i legh legh ngi bundu ishima i nyoon, kpa kwaghôron u sha ipila yô, kenden a iyugh sha.”—Anzaakaa 15:1.
5. Ka nena ishima i legh legh ia fatyô u wasen hen ya u mpav a lu sha kwaghaôndo?
5 Ishima i legh legh hemba ngin hange hange cii hen ya u mpav a lu sha kwagh u kwaghaôndo yô. Zum u i seer erdoo sha ishima i legh legh yô, ia fatyô u wasen sha u urugh mbahendan kwagh van a ve hen Yehova. Peteru yange wa kasev Mbakristu kwagh wener: “Ungwan nen amo a noov enev sha er aluer mbagenev ken ve, vea lu mbawan kwaghôron u Aôndo iko ga je kpa, á urugh ve sha mlu u kasev vev la, á kera lu sha kwaghôron kpee ga, er ve nengen mlu wen u wang u cian Aôndo la yô. Kpa i̱ lu or u ken myer u ken ishima la, a hwe u saan ishe ga, u ishima i legh legh man u lun ving la; ka kwagh u hemban sha mnenge u Aôndo je la.”—1 Peteru 3:1-4.
6. Ka nena ishima i legh legh ia fatyô u taver ikyaryan i hen atô u mbamaren a mbayev veve?
6 Mlu u hen atô u mbamaren man mbayev vev la una fatyô u ngeen a haghelaa kpishi je, hemban je yô, zum u Yehova a doo ve ishima ga yô. Kpa ken hanma ya u Orkristu cii yô, gba kpee u a lu a ieren i ishima i legh legh ne. Paulu yange wa uter kwagh ér: “De eren nen a ônov enev er vea yuwe ga kpa yese nen ve sha mkôôm man kwaghwan u Ter.” (Mbaefese 6:4) Zum u ieren i ishima i legh legh i dumbur hen tsombor yô, ikyaryan i hen atô u mbamaren man mbayev vev la ngi i lu kangenaa kpishi. Dean, u a lu môm ken ônov mba ter na mba utaan yô, umbur kwagh u ter na nahan ér: Baba yange lu a ishima i legh legh. M umbur ma shighe môm u yange m nyiman kwagh a na ga—zum u yange m lu anyom pue kar a kar la je kpaa. Hanma shighe yô, yange a tese ishima i legh legh, zum u ishima ia vihi un ker je kpaa. Ashighe agen yô, yange á kaa ér, m yem m za tema shin iyou ijiir i môm shin a yangem u eren akaa a doon mo ishima tsung agenegh, kpa ma shighe môm tsô se gba anyiman sha ma kwagh ga. Yange gba lun ter wase tseegh tsô ga. Yange lu ijende yase kpaa, nahan mayange je se soo u eren kwagh u vihin un ishima ga.” Sha mimi yô, ishima i legh legh ka i wase u taver ikyaryan i hen atô u mbamaren a mbayev vev la.
Ken Tom Wase u Kwaghpasen
7, 8. Er nan ve i lu a inja u tesen ishima i legh legh ken tom u kwaghpasena?
7 Vegher ugen u ishima i legh legh i lu hange hange yô, ka ken tom u kwaghpasen. Er ka sea zenden sea yôôn loho u dedoo u Tartor hen mbagenev yô, ka se zua a ior mba ve lu anza kposo kposo yô. Mbagenev ka i doo ve kpishi u keghen ato ungwan loho u ishimaverenkeghen u se ze ve a mi la. Mbagenev yô, ka ve hendan kwagh a vese sha atôakyaa a ve kposo kposo. Ka zum u ior ve hendan kwagh a vese nahan ne je, ieren i ishima i legh legh ne i hembe lun se a iwasen sha u kuren ityom i i tindi se ér se pase kwagh hen mbagenev zan zan ken ikighir i tar la ye.—Aerenakaa 1:8; 2 Timoteu 4:5.
8 Apostoli Peteru yange nger wener: “Tsegha nen Kristu ken asema a en, A̱ lu Ter, waan nen ago iyol veren nen a ver sha u né na imo sha mpin u hanma or u nana pine ne ityôikaa i ishimaverenkeghen i i lu ken a ven la, kpa i̱ lu sha ishima i legh legh man sha mcie kpaa.” (1 Peteru 3:15) Er Kristu u a lu Orveren se ikyav la a gbe se kwagh kpen kpen yô, ka se ver ishima tsung sha er se tese ishima i legh legh man icivir zum u se lu pasen ior mba ve lam a vese sha tswam kwagh yô. U eren kwagh sha gbenda u ngun nahan ne ashighe kpishi ngu a due a akaa a doon.
9, 10. Pase vande-eren ugen u a tese mluainja u ishima i legh legh ken tom kwaghpasen yô.
9 Zum u orgen kuma Keith uwegh sha hunda yô, kwase na za bugh or shon hunda, kpa Keith iyolna yô, tema lu shin atô ya. Kwase u Keith fe wener orvannya ve ne ka Orshiada u Yehova yô, maa a gba wan Mbashiada kwagh iyol sha ishima vihin je kaan ér ka ve er kwagh a mbayev sha inja iwa. Kpa anmgbian ne er ayôôso a na ga cii. A gema a kaa a na sha imo i legh legh wener: “Vihim er ú hen wer kwagh ngu nahan yô. M̱ ôrou kwagh u jighjigh u nan u Mbashiada mba Yehova-a?” Keith tema lu ungwan iliam ve ne, tsô a mough a va sha hunda u va zendan anmgbian la ér a yem.
10 Ken masejime yô, or ne vea kwase na va mase vaan afanyô ér ve er kwagh a orvannya ve sha tswam. Ishima i legh legh i yange lu a mi la i kôr ve ken ishima. Kpa kwagh gema er kpiligh ve iyol yô, sati yange kar môm nahan tseegh maa anmgbian la hide va ve inya, nahan Keith vea kwase na na un ian ér a pase ve kwagh u jighjigh na u nan ken Ruamabera. Yange ve mase kaan ken masejime ér, “ken anyom ahar a ken hemen la cii, yange se kegh ato kpishi aa Mbashiada mbagenev kpaa.” Ve lumun ér i hen Bibilo a ve, tegh tegh tsô i er ve batisema sha u tesen ikyav i iyol tseghan ve sha ci u Yehova. Kwagh ne ka kwagh u nan Orshiada u yange hii zan Keith vea kwase na inya la msaanyol je zua ga! Yange anyom nga karen yô, Orshiada ne va zua a or ne vea kwase na, nahan a mase kaven er ve hingir anmgbianev nav mba ken jijingi yô. Ishima i legh legh yar tom na kure.
11. Ka sha nyi gbenda nahan ishima i legh legh ia fatyô u bughun gbenda sha er or nana ngohol mimi u Kristu laa?
11 Akaa aa Harold yange nenge a mi shighe u lu orshoja la na un ishima vihin kpishi, nahan á kaa ér Aôndo ngu ga. U seer sha mbamzeyol mba vande lun a mi la yô, aikyôr u orgen u ma ikyôhô kpishi mough lu nahan kwagh ve za er yô yange na Harold iwan je gande u shi una mough sha. Zum u Mbashiada mba Yehova za hen ya u Harold yô, á kaa a ve ér mayange je ve de kera ve hen ya na ga. Kpa iyange igen yô, Orshiada ugen u i yer un ér Bill yô, due u za sôron or u tese isharen, u ya na lu ikyua a ya u Harold yô. Kpa Bill tsume kar za kuma uwegh sha hunda u Harold. Tsô Harold mough sha, zende sha gbou va bugh hunda, fese je maa Bill zamber a na kaa ér, ka ya ugen u a lu sha hemen la un we ishima u zan her ye. Harold er nena? Harold nenge abaver sha televishen aa i tese Mbashiada mba yange ve er tom imôngo sha u maan iyou i Tartor sha shighe kpuaa tseegh yô, kpa Bill ti yô fa ga. Er nenge ior kpishi lu eren tom imôngo yô kpiligh un iyol kpishi, nahan á gema ieren na sha Mbashiada kuaa je. Er Bill yange zamber a na sha imo i kundu kundu shi er kwagh a na u dedoo, sha gbenda u legh legh yô, kwagh ne kôr Harold ken ishima nahan á lumun wener Mbashiada ve vaan un inya. Yange hen Bibilo, za hemen zan zan er batisema, hingir or u civir Yehova.
Ken Tiônnongo
12. Ka aeren a taregh a nyi i gbe u mba ken tiônnongo u Kristu vea hendan a mi?
12 Vegher ugen u sha utar ape ishima i legh legh i lu hange hange yô, ka ken tiônnongo u Kristu. Ayôôso a eren ngee sha ayange ne kpishi. Anyiman man kwaghtunan man zwa zôhôn cii ka aeren aa a dumbur ken ior mba ve lu a uma u taregh yô. Aeren a taregh angan nahan nga a va ken tiônnongo u Kristu sha ashighe ashighe, nahan kwagh ne ngu a va a mpav man zwa zôhôn. Ka i vihi anmgbianev mba ve vie tsor tsor mbara kpishi shighe u i gbe u vea nenge sha mbamzeyol mban nahan yô. Nahan kpa, mdoo u Yehova man anmgbianev vev ve doo ve ishima la ngu a na yô, ve nôngo ér vea kôôm mba ve er isholibo la.—Mbagalatia 5:25, 26.
13, 14. Kanyi ia fatyô u duen ken mkôôm u ‘kôôm mbahendan kwagh sha ishima i legh legh’?
13 Ken derianyom u hiihii la, Paulu vea huror na Timoteu yange ve tagher a ahendan hen ior mbagenev mba ken tiônnongo. Paulu yange ta Timoteu icin ér a kura iyol na hen anmgbianev mba ve lu er ka ikyagh ki eren “akaa a a lu a icivir ga la.” Paulu yange kaa wener “kpan u Ter yô, ka u nana̱ lu or u ayongo ga keng, kpa nana̱ lu sar sar a ior cii, nana̱ lu or u fan ityesen man or u wan ishima kpaa, nana̱ kôôm mbahendan kwagh a nan sha ishima i legh legh.” Zum u se ze hemen u lun a ishima i legh legh sha shighe u i hii se iyongo je kpaa yô, ashighe kpishi, mba ve lu puun se la, ishima ia mgbegha ve u hiden henen sha kwagh u ve lu puun se sha mi la. Er Paulu shi seer ngeren nahan, alaghga Yehova una “na ve mgemshima vea kav mimi.” (2 Timoteu 2:20, 21, 24, 25) Nenge er Paulu a tôô mlu u sar sar man ishima wan a zua sha ishima i legh legh la.
14 Paulu yange eren sha kwagh u pasen ior la. Zum u kwagh zua un a “uihembanmbaapostoli” mba ken tiônnongo u ken Korinte la yô, á kaa a anmgbianev mban wener: “Mo Paulu iyol yam m ngu zamber a ven sha ishima i legh legh man ishima i sar sar i Kristu, mo u m lu or u cian kwagh sha ishigh yenegh zum u m lu a ven la, kpa ka mea lu a ven her ga yô, m hingir u cihin kwagh.” (2 Mbakorinte 10:1; 11:5) Sha mimi yô, Paulu yange dondo Kristu. Fa wer yange zamber a anmgbianev mban sha “ishima i legh legh” i Kristu la. Nahan yange palegh ityough ki kehen man ieren i eren kwagh a mbagenev sha tswam la. Kwaghwan na ne yange doo mba ken tiônnongo la mba yange ve lu a ishima i ungwan kwagh je ka u tunan ga. Yange bee a haghelaa u lu la, gema va a bem man mzough ken tiônnongo. Ngun ka gbenda u eren kwagh u i doo u se cii se dondo ne ga he? Hemban cii je yô, doo u mbatamen vea dondo ikyav i Kristu man Paulu ken akaa a eren a ve.
15. Er nan ve ishima i legh legh i lu kwagh u hange hange shighe u i lu wan or kwagha?
15 Tom u wasen mbagenev la saa sha shighe u bem man mzough u tiônnongo a lu kpegher kpe kpegher la tseegh ga. Cii man mtem a vihi yô, gba u a hemen anmgbianev sha dooshima. Paulu yange wa kwagh wener: “Anmgbianev av, aluer a kohol or a ma gbev mbu nôngon ave yô, ne mba ne lu ken jijingi yô, kôôm nen imbaor la.” Kpa doo u a er kwagh ne nena? Doo u a er “sha ishima i legh legh; kpa nenge sha iyol you sha er we kpaa i̱ de meen we ga yô.” (Mbagalatia 6:1) U lun a “ishima i legh legh” la, ka hanma shighe i lun kwagh u zange ga, hemban je yô, ka sha ci u se Mbakristu cii, kua mba i ver ve sha tom la kpaa, asaren a isholibo la bende a vese. Nahan kpa, ka ishima i legh legh ia wase or u nan nôngo gbeev la u ngohol mkôôm u i ne nan la ye.
16, 17. Kanyi ia wase u been a ma ieren i yaren tom sha kwaghwan zunguluu laa?
16 Ishemberti i ken zwa Grika i í gem ér “kôôm” ne, ia fatyô u tilen sha ityough ki u sôron shin zolon kuhe u ú hembe la kpaa, man imba twer i ngin nahan ka u nyoon tsô. Ortwer u zolon akuhe u nan lu a vangertiôr yô, ka nan ôr kwagh u mbamtsera mba doon tsung mba twersôron la ua va a mi yô. Ieren i nan i eren kwagh kundu kundu la ka i va a msurshima. Mkaanem ma ka nan vande ôron kpuaa la ka ma wase u panden ishimanyian i or lu a mi la kpishi je. Kape mkôôm u ken jijingi kpaa alaghga una nyoon je la. Kpa ishima i legh legh ia wase sha er a hemba doon or u ngohol mkôôm yô, nahan kwagh ne una va a ikyaryan i dedoo shi una bugh gbenda sha er or u nan er isholibo la nana gema a dondo gbenda u vough yô. Aluer sha hiihii la ma or soo u ngohol kwaghwan ga je kpaa, alaghga ishima i legh legh i or u nan lu nan iwasen la ia bee a ma ieren i ngohol kwaghwan u injaa u ken Ruamabera zunguluu la.—Anzaakaa 25:15.
17 Zum u i lu wasen mbagenev sha u ve kôôm igbenda ve yô, ashighe kpishi kwagh u ngu a er u vihin yô, ka mnenge u ka ve nenge ér mba puun ve la. Orngeren takerada ugen ôr kwagh ne nahan ér: “Kwaghbo u a lu zum u se lu wan mbagenev kwagh yô, ka ishima i ôron kwagh a ve sha nom or la, sha nahan yô, gba hange hange u se lu a ishima i legh legh.” U maan ieren i ishima i legh legh i i̱ dugh ken mhidi u hiden a iyol ijime ne ia wase Orkristu u nan lu nan kwaghwan la u palegh kwaghbo ne.
“Hen Ior Cii”
18, 19. (a) Er nan ve alaghga a taver Mbakristu u lun a ishima i legh legh sha kwagheren ve a mbautahava? (b) Kanyi ia wase Mbakristu u lun a ishima i legh legh hen mbautahava, man kanyi kwagh alaghga ia due kere?
18 Vegher môm u ka i lu ior ican kpishi u lun a ishima i legh legh yô, ka sha kwagheren ve a mbautahav. Sha kpôô yô, mba genegh mba ve lu sha utaha ka ve er kwagh sha tswam shi mba we ior ikyo kpaa ga. (Orpasenkwagh 4:1; 8:9) Nahan kpa, mdoo u Yehova a doo se ishima la una wase se u kaven tahav nav mbu á hembe cii la, nahan se gema se ungwan imo i mbautahav mba gomoti er i gbe u se ungwan ve la. (Mbaromanu 13:1-4; 1 Timoteu 2:1, 2) Zum u mba ve lu sha utaha ve nôngo ér vea ver akighir sha mcivir wase u se lu civir Yehova pasen ior kwagh ken igbar la je kpaa, ka i doo se u keren igbenda i í bugh her la sha er se na naagh ku iwuese yase yô.—Mbaheberu 13:15.
19 Ken nyi ma mlu u se lu ker cii kpaa se mba keren igbenda i se er kwagh sha tswam ga. Ka se nôngo u lun a ishima i legh legh, kpa mayange se mba hidi ijime sha atindiakaa a perapera la ga. Sha gbenda ne yô, anmgbianev asev kôr cio u zan hemen a tom u pasen kwagh ken ityar 234 sha tar cii. Ka se dondo kwaghwan u Paulu u á we ér ‘ungwan nen imo i mbatarev man mbautahav man mba ve nengen sha akaa, de karen nen imo ve ga, shi wa nen iyol kegh nen a kegh sha u eren hanma tom u dedoo, de er nen kwagh u dang sha ma or ga, shi de lu nen mbanôngonnum ga, lu nen a ishima i legh legh shi hide nen a ayol a en ijime hen ior cii’ la.—Titu 3:1, 2.
20. Ka averen a nyi a lu sha ci u mba ve lu a ishima i legh leghe?
20 Averen nga kpishi sha ci u mba ve lu a ishima i legh legh la cii. Yesu yange kaa wener: “Saan mba ve lu a ishima i legh legh la iyol, gadia tar ua lu dyako ve je.” (Mateu 5:5) Hen anmgbianev mba Kristu mba i shigh ve mkurem sha jijingi la yô, u lun a ishima i legh legh her la ka kwagh u nan ve msaanyol shi kwagh ne una na ve ian icivirigh i hemen sha tar ken Tartor. Gema di “zegeikpelaior” i “iyôngo igen” la yô, mba zan hemen u tesen ishima i legh legh, nahan mba veren ashe keghen uma u ken Paradiso shin tar ungun ne. (Mpase 7:9; Yohane 10:16; Pasalmi 37:11) Nenge imba ishimaverenkeghen i kpilighyol i i̱ lu keghen se ken hemen ne sha wono! Nahan yô, mayange je se kende nen kwagh u yange Paulu ôr a Mbakristu mba ken Efese la ga, á kaa a ve wener: “Mo orkwar u ken Ter ne, m ngu wan ne kwagh mer, zende nen zende u u kom sha myer u i yila ne la, a iyolgengese ga, man a ishima i legh legh.”—Ka se se nger i yier ye; Mbaefese 4:1, 2.
Sha u Saven a Sav
• Ka averen a nyi nga a va zum u se tese ishima i legh legh
• hen tsomboro?
• ken tom u kwaghpasene?
• ken tiônnongo?
• Ka mbamtsera mba injaav mba nyi i tende zwa a mba ve lu a ishima i legh legh laa?
[Picture on page 27]
Ishima i legh legh hemba ngin hange hange cii hen ya u mpav a lu sha kwaghaôndo yô
[Picture on page 27]
Ishima i legh legh ka i hemba taver ikyaryan i hen tsombor cii
[Picture on page 29]
Na imo sha mpin u or pin ú yô sha Ishima i legh legh man sha civir kpaa
[Picture on page 30]
Ishima i legh legh i or u nan kwaghwan la ia wase or u nan er isholibo yô