Kwaghôron U Kundu Kundu Wasen Se U Lun Vea Mbagenev Ken bem

“Kwaghôron wen a̱ luun u doon gbem.”—KOL. 4:6.

1, 2. Lu nyi i dedoo i due ken iliam i kundu kundu i anmgbian ugene?

ANMGBIAN ugen kaa ér: “Er m lu pasen kwagh sha uya uya yô, m tagher a orgen u ishima i vihi un a mo je zwa na man iyol na cii lu kunden gbir gbir yô. M nôngo mer me lam a na ken Bibilo kundu kundu, kpa ishima lu hemban vihin un a vihi cii. Tsô kwase na man mbayev nav kohol sha a na ve gba lahan mo, nahan m fa je mer kuma u me kar sha ve. M kaa a tsombor ne mer m va hen a ve ken bem shi m soo u yemen ken bem. M ôr ve Mbagalatia 5:22 man 23, ape i ter dooshima man ishima i legh legh man u kôron iyol tsaha kua bem la. Maa m yem.

² “Shighe kar yô, m hide u za sôron ior sha uya mbagenev mba ve lu vegher ugen sha godobi u tsombor ne lu sha mi la, nahan m nenge a mba hen tsombor la tema sha varenda u iyou ve. Ve yilam ér m va. Tsô m kaa ken ishima mer, ‘Kwa ne di kanyi ve soo u ôrono?’ Orya la lu a iyongo i vesen i i̱ lu a mngerem ma ndôhôr shimi yô, nahan a haa ma shin côôpu a nam ér m ma. A kaa a mo ér m ya un anyi sha icihi na la, shi wuese mo sha jighjigh wam u taver la. Tsô m undu ve ken bem, zayol kera lu hen atô wase ga.”

 3. Er nan i gbe u se de ser mbagenev ve na se ishimavihin ga?

³ Er se lu ken tar u uma a hagher nyian kpishi ne yô, ashighe kpishi se fatyô u tagher a ior mba ishima i vihi ve ker yô, kua shighe u se dugh kwaghpasen la kpaa. Zum u kwagh a lu nahan yô, gba hange hange u se er kwagh “sha ishima i legh legh man sha mcie kpaa.” (1 Pet. 3:15) Luun er anmgbian u se ter kwagh na sha heen ne yange una de ér ishimavihin kua iliam i dang i orya la i na un ishimavihin yô, ishima ma i gba orya la shimi er i gba un nahan la ga; alaghga je yô, ma i hemba vihin un cii. Kpa er anmgbian la kôr iyol na tsaha shi lam kundu kundu yô, kwagh ne za kure doo doo.

Kanyi Ia Wase Se Ve Iliam Yase Ia Lu i Kundu Kunduu?

 4. Doo u se lamen a ior kundu kundu sha ci u nyi?

⁴ Aluer ka ior mba ken tar shin mba ken tiônnongo, gayô mba ken tsombor wase je se lu eren kwagh a ve kpa, gba hange hange u se dondo kwaghwan u apostoli Paulu ne, a kaa ér: “Kwaghôron wen a̱ luun u doon gbem, u i we bar sha mi yô.” (Kol. 4:6) Imba kwaghôron u kundu kundu man u sha inja ne ngu hange hange, aluer se soo u lamen doo doo vea ior shi lun ken bem vea ve yô.

 5. Inja i iliam i dedoo yô ka u eren nyi ga? Tese ikyav.

⁵ Inja i iliam i dedoo yô ka u ôron mbagenev hanma kwagh u se lu henen ken ishima kua mnenge wase sha hanma kwagh cii ga, hemban je yô, shighe u ishima i vihi se la. Ruamabera tese ér or u nyoon ishima karen ikyaa inya yô, nan gba kera, tahav yina nan. (Ôr Anzaakaa 25:28; 29:11.) Sha shighe ugen la, Mose u “lu ishima legh legh je zua ga” la, de ihyembeato i ikyurior i Iserael na un ishimavihin kpishi, nahan kera na Aôndo icivir ga. Mose yange pase wang er lu un ken ishima la, kpa doo Yehova a na ga. Mose hemen Mbaiserael anyom 40 nga kar yô, Yehova kera na u ian i hemen ikyurior la nyôron a i ken Tar u Ityendezwa ga.—Num. 12:3; 20:10, 12; Ps. 106:32.

 6. Inja i u lamen sha kwaghfan la ér nyi?

⁶ Ruamabera lumun a ieren i kôron iyol tsaha shi eren kwagh sha kwaghfan, shin eren kwagh a mkav wase shighe u se lu lamen la. Bibilo kaa ér: “Akaaôron kpishi yum la, kwaghbo ban sha mi ga, kpa u nan kusu zwa u nan yô, nan er sha kwaghfan.” (Anz. 10:19; 17:27) Nahan kpa, u eren kwagh sha kwaghfan la tese ér mayange or nana pase mnenge u nan sha kwagh ga ze. Gba u nana pasen mnenge u nan la sha u lamen iliam i “doon,” nana yaren tom a nombor u nan sha u ôron kwagh u una kpe mbagenev iyol u ungwan yô, a lu u nan ve ishimavihin ga.—Ôr Anzaakaa 12:18; 18:21.

“Shighe u Huan Ving, man Shighe u Lamen”

 7. Ka akaa a nyi nahan i doo u se palegh u ôrono, man ka sha ci u nyi?

⁷ Er i gbe u se kôron iyol tsaha shi se lamen iliam i kundu kundu vea mba se eren tom imôngo shin se zuan a ve ken kwaghpasen la nahan, kape ken tiônnongo man hen ya kpa i gbe u se eren je la. Ieren i nyoon ishima a u wan ikyo sha kwagh u una due ker ga la ia fatyô u vihin mlu wase man u mbagenev, u sha iyol man u ken jijingi kua u ken ishima kpaa. (Anz. 18:6, 7) Ishimanyoon ka ikyav i tesen ér se yina, nahan gba keng u se palegh i. Ityuhwanev man ilyahan man iliam i dang kua iyugh cii doo ga. (Kol. 3:8; Yak. 1:20) Akaa ne a fatyô u vihin ijende i dedoo i se ye a ior mbagenev man Yehova la. Yesu tese se ér: “Hanma or u nana yuwe a anngô u nan yô, nan kuma u á ôr nan ijir ve; man shi hanma or u nana kaa a anngô u nan ér, Raka,a yô, nan kuma u á ôr nan ijir sha ijirtamen ve; man shi hanma or u nana kaa ér, we, ibumeor, yô, nan kuma mtsaha u ken gehena u yeghen usu la ve.”—Mat. 5:22.

 8. Ka hanma shighe i gbe u se pase er i lu se ken ishima la keng-ne, kpa ka gbenda u nyi i doo u se er kwagh shono?

⁸ Kpa, akaa agen gema nga a adooga se kure ikyaa ser hemba doon u se lam sha mi yô. Aluer ma anmgbian ôr kwagh u vihin we shin nan er kwagh u doon we ga, je ka u ú fatyô u den wer i gba lun tsô ga yô, de den wer ishima i vihi u zan zan ga. (Anz. 19:11) Aluer or na ishima vihi u ker yô, kôr iyol tsaha, nahan ker gbenda u ú sôr zayol shon yô. Paulu nger wener: “Iyange i̱ de been ne a ishima i vihin her ga.” Er iyongo la i ze u iyol yum yô, lam sha mi sha gbenda u kundu kundu shighe u ian i dugh yô. (Ôr Mbaefese 4:26, 27, 31, 32.) Lam a anmgbian wou kundu kundu shi pase un kwagh u a ze u iyol la wang, a awashima u hiden lun vea na doo doo.—Lev. 19:17; Mat. 18:15.

 9. Gba u ishima ia gba se shimi cii ve se mase lamen sha zayol u se lu a mi vea mbagenev la sha ci u nyi?

⁹ Nahan kpa, doo u ú ver ishima sha er u tsua shighe u vough, u lamen sha zayol wou la yô. “Shighe [ngu] u huan ving, man shighe u lamen.” (Orpa. 3:1, 7) Kwagh ugen yô, “ishima i orperapera ka i henen imokwagh i ia ôr yô.” (Anz. 15:28) Kwagh ne kua u keren ian i teman lamen sha mbamzeyol mba ve dugh hen ato wou vea mbagenev la kpa ker. Kpa aluer u lam sha kwagh shon shighe u ishima i vihi u her la yô, alaghga ikyaa shon ia hemba vihin cii; shi u den wer shighe a kar kpishi yum la kpa tese kwaghfan ga.

Aeren a Kundu Kundu Ka a Na Se u Hemban Lun Vea Mbagenev Doo Doo

10. Kwaghôron u kundu kundu wasen se u seer doon a azende ase nena?

¹⁰ Kwaghôron u dedoo man u kundu kundu ngu a wase se u kôron azende shi lun ken bem vea ve. Sha kpôô yô, aluer se er kwagh u se fetyô cii sha er ijende i se ker vea mbagenev la i seer doon yô, kwagh la una na iliam yase a ve kpa ia seer doon. Aluer sar se sha mimi u eren akaa a doon a mbagenev, er u keren igbenda i nan ve iwasen, shin u nan ve iyua a ishima i môm, gayô u eren a mbavannya doo doo nahan yô, kwagh la una wase se u lamen a ve gbar gbar. Una wase se u ‘haan ve akausu a kpenger kpenger’ sha ityou je kpaa, shi alaghga aeren a ve a dedoo la kpa aa due ken igbar, nahan a kera taver se u lamen shi himen iyongo ga.—Rom. 12:20, 21.

11. Yakob yange sôr zayol u lu a mi vea Isou la nena, man lu nyi i due kere?

¹¹ Tertamen Yakob yange kav kwagh ne. Ishima yange i vihi anngô na Isou, u ve lu ahina la a na je, a yevese, sha ci u lu cian ér una wua un. Anyom nga kar kpishi yô, Yakob hide. Isou due u za zuan ishigh a na, iorov 400 lu zan a na ityô. Yakob er msen hen Yehova ér a wase un. Maa a tindi a iyua i uile kpishi ken hemen ér i za na Isou. Iyua la kure awashima u Yakob la. Mba zough ishigh yô, ishima i Isou vande gban shimi, nahan a yevese a za kuve Yakob.—Gen. 27:41-44; 32:6, 11, 13-15; 33:4, 10.

Taver Mbagenev Ishima sha u Lamen a Ve Kundu Kundu

12. Doo u se lamen a anmgbianev asev kundu kundu sha ci u nyi?

¹² Ka Aôndo Mbakristu ve civir ye, ka orumace ga. Nahan cii kpa, sha marami wase je ka i sar se u mbagenev ve lumun se. Kwaghôron wase u kundu kundu la una fatyô u heghem anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ikyav mbi. Kpa, aluer se mba lamen sha a ve dang dang, sha ishimavihin yô, se na ikyav mbi mbagenev ve tee la mbia hemba yuhwan ve, je yô, mbia na mbagenev u henen ér Yehova kera lumun ve ga. Sha nahan yô, de se ôron nen mbagenev akaa a aa taver ve ishima sha mimi la. Se ôron nen kwaghôron “u doon u una fatyô u maan a maa kwagh ape kwagh a gbe sha mi yô, nahan mba vea ungwa kpaa vea zua a mlumun u sha mhôôn.”—Ef. 4:29.

13. Gba u mbatamen vea lu a nyi ken ishima (a) shighe u ve lu wan mbagenev kwagh laa? (b) shighe u ve lu ngeren washikaa?

¹³ Jighilii yô, doo u mbatamen vea eren a iyôngo kundu kundu man sha “uee” kpaa. (1 Tes. 2:7, 8) Shighe u i gbe u mbatamen vea wa mbagenev kwagh yô, awashima ve i lu u wan ve kwagh “sha ishima i legh legh.” Ve er kwagh ne zum u ve lu lamen a “mbahendan kwagh” je kpaa. (2 Tim. 2:24, 25) Shi doo u mbatamen vea lamen a mbatamen mbagenev kundu kundu ken washika shighe u i gbe u vea lam a mzough u mbatamen ugen shin vea lam a afishi a branci yô. Ve eren kwagh kundu kundu man sha kwaghfan kpaa, er i tese se ken Mateu 7:12 nahan.

Kwaghôron u Kundu Kundu hen Tsombor

14. Ka kwaghwan u nyi Paulu a we nomso, man ka sha ci u nyi?

¹⁴ Mkaanem asev man mlu wase u sha ishi kua gbenda u se veren alegh a yolough a ase agen la ngu a bende a mbagenev je i hemba er se hen la. Ikyav i tesen yô, alaghga nomso mbagenev vea kav er mkaanem vem ma benden a kasev kpishi la ga. Anmgbian u kwase ugen kaa ér, “Ka i cier mo iyol kpishi zum u nomom a nande a mo sha ishimavihin yô.” Alaghga mkaanem ma sha ishimavihin ma a hemba sôôn kwase ken ishimaa nomsoor, shi alaghga gôgô shighe una kar je kpa, maa hungur nan ga. (Luka 2:19) Man or u nan doo kwase ishima shi a soo u nan nan icivir, ve nan lam a kwase shon caveraa yô, mkaanem ma nan mara ka ma hemba vihin kwase la shi tsan nan ken ishima cii. Paulu wa nomso kwagh ér: “Kasev enev ve̱ doo ne asema, de yuwen nen ve ga.”—Kol. 3:19.

15. Na ikyav i tesen er i hii ve i doo u nom una eren a kwase na sha ue yô.

¹⁵ Anmgbian ugen u a tse ken ivese kpishi yô, pase ityôkyaa i í ne ve i doo u nom nana eren kwagh a kwase u nan kundu kundu yô, ér kwase “[hemba] yinan agee.” A kaa ér, “Aluer u kôr ityegh ki doon, ki taver ga sha ave yô, gba keng u ú kôr ki sha ue, gayô adooga kia kar kwe. Wea hide wea sôr kwe la je kpa, alaghga ikyav ia lu her i tesen ape kwe u kar la. Aluer nom ngu nanden a kwase na yô, adooga una na ishima a vihi kwase la ker. Alaghga kwagh ne una na ikyaryan ve ia kar kwe u ua bee mayange ga yô.”—Ôr 1 Peteru 3:7.

16. Kwase nana fatyô u maan ya u nan nena?

¹⁶ Nomso kpa iliam i mbagenev ia fatyô u taver ve ishima shin nan ve ulen, kua iliam i kasev vev la kpaa. “Kwase u fan kwagh,” u nom u nan una fatyô u “suur sha a nan” sha mimi yô, gba u nana waan ikyô sha mbamlu mba ken ishima mba nom u nan la, er nan kpa nan soo ér nom u nan a eren nahan. (Anz. 19:14; 31:11) Sha kpôô yô, kwase nana fatyô u eren akaa, a aa bende a tsombor u nan tsung, sha gbenda u dedoo shin u bo yô. “Hanma kwase u fan kwagh ka nan maa iyou i nan, kpa ibumekwase yô, ka nan yôhôr i sha ave a nan je.”—Anz. 14:1.

17. (a) Doo u agumaior aa lamen a mbamaren vev nena? (b) Doo u mbaganden vea lamen a agumaior nena, man ka sha ci u nyi?

¹⁷ Doo u mbamaren man mbayev kpa vea lamen ayol a ve kundu kundu. (Mat. 15:4) Aluer mbamaren mba lamen a mbayev vev sha kwaghfan yô, vea palegh u nan ér ‘asema a yina’ ve, shin ‘nan ve ishimavihin’ la. (Kol. 3:21; Ef. 6:4, NW ftn) Shighe u i gbe u a tsaha mbayev keng je kpa, doo u mbamaren man mbatamen vea lam a ve sha icivir. Aluer mbaganden er kwagh ne yô, vea na a hemba lun agumaior ican ga u sôron inja ve, shi vea za hemen u yan ikyar vea Aôndo kpaa. Kwagh ne hemba doon a u eren kwagh a agumaior inja er i vôr a ve, shi nan ve kpa hingir u henen ér i vôr a ve la. Agumaior aa fatyô u umbur hanma kwagh u yange i wa ve la ga, kpa aa umbur gbenda u mbagenev lam a ve shighe u i lu wan ve kwagh la.

U Ôron Akaa a Dedoo a a Dugh ken Ishima La

18. Se fatyô u dughun iyugh ken a vese kera nena?

¹⁸ U eren kwagh kundu kundu shighe u ishima i vihi se la hemba di u saan sha ishi tseegh tsô la. Doo u awashima wase una hemba di u nôngon ser se kighir iyugh i í lu se ken ishima la. Aluer se mba tesen sha iyol ser ishima vihi se ga, kpa ken atô wase yô, ishima gema vihi se kpishi yô, a hingir se haghelaa. Ka inja er or ngu ndyaren biliki u matoo shi nan usu shighe môm nahan. Kwagh ne una yange mato la u eren tom sha inja, nahan una fatyô u vihin. Sha nahan yô, de kighir iyugh ken vanger zan zan i va bughur ken hemen ga. Er msen hen Yehova a wase u dugh iyugh ken a we kera. De jijingi u Yehova a gema mhen wou man ishima you, sha er u er ishima na yô.—Ôr Mbaromanu 12:2; Mbaefese 4:23, 24.

19. Ka akaa a nyi aa wase se u palegh u lamen vea mbagenev sha ishimanyoono?

¹⁹ Er akaa a aa wase ú u kôron iyol you tsaha shighe u ishima i vihi u ker yô. Aluer kwagh er u mape man u nenge wer ishima hii u vihin we yô, alaghga a hemba wasen we u karen hen ijiir la kera, sha er u zua a shighe u ishima you ia hide a gba shimi yô. (Anz. 17:14) Aluer or u ú lu lamen vea nan la nan hii u vihin ishima yô, nôngo kpoghuloo u lamen a nan kundu kundu. Umbur wer: “Imo i legh legh ngi bundu ishima i nyoon, kpa kwaghôron u sha ipila yô, kenden a iyugh sha.” (Anz. 15:1) Aluer or ôr kwagh sha ikyenge i taver ga je kpa, ishima ia seer vihin orgen a nan, zum u kwaghôron u nan la a tese ishimanyoon shin nan lam kundu kundu ga yô. (Anz. 26:21) Nahan shighe u kwagh a er, u karen iyolkôrontsaha you yô, hen u “ngôôr kwaghôron, [man u] ngôôr a iyugh kpaa.” Sôn jijingi u Yehova a wase ú u ôron akaa a dedoo, i de lu a bo ga.—Yak. 1:19.

Deen Mbagenev Kwaghbo sha Mimi

20, 21. Kanyi ia wase se u den mbagenev kwaghbo, man gba keng u se er nahan sha ci u nyi?

²⁰ Kwagh er i vihi yô, mo wase kpa nana fatyô u kôron nombor u nan tsaha vough za been ga. (Yak. 3:2) Ashighe agen yô, mba hen tsombor wase kua anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba doon se ishima je kpa, vea ôr akaa gaegh a aa na se ishimavihin yô, shin er alaghga vea nôngo sha afatyô ve cii ér vea vihi se ishima ga nahan kpaa. Aluer kwagh ngu nahan yô, de vihin ishima fele ga, kpa kundu ishima hen er i hii ve ve er akaa a la a we nahan yô. (Ôr Orpasenkwagh 7:8, 9.) Yange ve lu tagher a ma mkighir ugen shin ve lu ken mcie shin ve lu dedoo ga, gayô ve lu nôngon a ma zayol ugen shinii?

²¹ Akaa ne na or môm ian i vihin ishima a mbagenev ga. Kpa aluer se fa akaa ne yô, aa wase se u fan er i hii ve ashighe agen ior ka ve ôr shi ve er kwagh u i doo u ma ve er ga yô, nahan se fatyô u den ve kwaghbo. Se cii se ôr shi se er akaa a vihin mbagenev, shi se ver ishima ser ve de se kwaghbo wase. (Orpa. 7:21, 22) Yesu yange kaa ér, cii ve Aôndo a de se kwaghbo yô, gba keng u se deen mbagenev kpa kwaghbo. (Mat. 6:14, 15; 18:21, 22, 35) Sha nahan yô, doo u se kaan ser i ya se anyi shi i de se kwaghbo fele fele, nahan se fatyô u zan hemen u lun a dooshima u a lu “kwagh u maghen mlu u vough” la, hen tsombor wase man ken tiônnongo kpaa.—Kol. 3:14.

22. Doo u kwaghôron wase una luun u kundu kundu sha ci u nyi?

²² Er tar u ishimanyoon i ngee ker ne u lu zan u za timin yô, se lu seer tagher a akaa a yangen se u lu ken mzough man msaanyol. U kuran atindiakaa a a lu ken Mkaanem ma Aôndo la una wase se u yaren tom a nombor wase sha gbenda u dedoo, a kera lu sha gbenda u bo ga. Se hemba lun ken bem vea mbagenev ken tiônnongo man hen tsombor, shi ikyav i se ver la ia hingir shiada hen mbagenev sha kwagh u Yehova, u a lu “Aôndo [wase] u sar sar” la.—1 Tim. 1:11, NW.

[Ngeren u shin kpe]

Ú Fatyô u Pasen Kpa?

• Er nan i lu hange hange u keren shighe u vough u lamen sha mbamzeyolo?

• Gba u kwaghôron u mba hen tsombor una luun “u doon” hanma shighe cii sha ci u nyi?

• Se palegh u ôron akaa a nyoon iyol nena?

• Kanyi ia wase se u den mbagenev kwaghbo?

[Ufoto u sha peeji 21 la]

Ishima ia gbaan we shimi yô, maa ker shighe u vough, tema lam sha zayol u ú lu a mi vea orgen la

[Foto u sha peeji 23 la]

Doo u nom una lamen a kwase na kundu kundu hanma shighe cii