Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La

Sha ayange a mbaapostoli la, apostoli Paulu kaa a mbatamen mba ken tiônnongo u ken Efese la ér: ‘Kuran nen ayol a en man ikyumuile i Icighan Jijingi A ver ne mbakuran sha mi cii kpaa, sha u né koso nongo u Kristu u Aôndo, u A yem sha awambe a sha iyol i Wan Na la.’ (Aer. 20:28) Ka tom u nyi icighan jijingi ka a er sha u veren mbatamen man udiakon nyiana?

Hiihii yô, icighan jijingi yange mgbegha mbangeren Bibilo ve nger akaa a anmgbianev vea er ve vea kuma u lun mbatamen man udiakon la. I nger akaa kposo kposo 16 a i gbe u anmgbianev vea eren ve vea kuma u lun mbatamen la ken 1 Timoteu 3:1-7. Shi i nger akaa agen a i gbe u vea eren ve vea kuma u lun mbatamen la ken Titu 1:5-9 man Yakobu 3:17, 18 kpaa. I nger akaa a i gbe u anmgbianev vea eren ve vea kuma u lun udiakon la ken 1 Timoteu 3:8-10, 12, 13. Kwagh u sha uhar yô, mbatamen mba ka ve kaa ér i ver anmgbianev mbatamen shin udiakon la, kua mba ve veren ve la cii ka ve sôn Yehova jighilii ér a na ve jijingi na, sha er una wase ve u fan aluer anmgbianev mbara mba eren akaa a Ruamabera a tese ér or a eren ve nana kuma u lun ortamen shin diakon la yô. Kwagh u sha utar yô, gba u anmgbian u i kaa ér i ver nan ortamen shin diakon la nana ume ityamegh ki icighan jijingi u Aôndo ken uma u nan. (Gal. 5:22, 23) Sha nahan yô, jijingi u Aôndo ka a er tom sha u veren mbatamen man udiakon ken igbenda ne cii.

Kpa ka an jighilii ka nan ver anmgbianev mban mbatamen shin udiakono? Ken ayange a karen la, a soo u veren anmgbianev mbatamen shin udiakon yô, i tindi a ati a ve shin afishi a branci. Ati ve ne aa nyôron shin afishi a branci yô, anmgbianev mba Mbahemenev mba Shin Itine ve tsough ve la ve tôv sha u vea fa, anmgbianev mban vea kuma u a ver ve mbatamen shin udiakon yô, maa i ver ve. A veren ve yô, afishi a branci a ôr mzough u mbatamen. Mbatamen di ve gema ve pase anmgbianev mba i sember veren ve mbatamen shin udiakon la, ve pine ve aluer ve lumun u eren tom u i ne ve ne shi ve kuma u eren u yô. Aluer ve lumun yô, i yôô ken tiônnongo.

Kpa yange i veren mbatamen man udiakon sha ayange a mbaapostoli la nena? Ashighe agen yô, mbaapostoli ve ver anmgbianev mbatamen man udiakon jighilii, er shighe u yange ve ver nomsombaiorov utaankaruhar ér ve karen kasevmbacôgholov kwaghyan ayange ayange la nahan. (Aer. 6:1-6) Nahan cii kpa, alaghga nomsombaiorov mban lu vanden eren tom u mbatamen cii ve i mase seer ve tom ne ye.

Er Ruamabera a pase se vighe vighe gbenda u i veren mbatamen man udiakon sha ayange a tsuaa la ga nahan kpa, se nenge a ikyav i tesen er yange i eren kwagh ne yô. I kaa a vese ér, shighe u Paulu man Barnaba za zende ve u mishen u hiihii ve lu hiden la, ‘ve tsuwa mbatamen ve ver ve ken hanma nongo u Kristu, ve er msen a kwaghyan u hôron, man ve wa ve sha ikyev i Ter u ve na Un jighjigh la.’ (Aer. 14:23) Anyom nga kar yô, Paulu nger Titu, u lu ikyar na ken tom u pasen kwagh la washika, kaa ér: ‘Kwagh u m undu u ken Krete yô, ka sha u sôr akaa a kwagh a shi sha mi yô, shi ver mbatamen sha agar agar er lu m kaa u nahan.’ (Titu 1:5) Kape Timoteu, u zende vea apostoli Paulu kpishi ken tom u pasen kwagh la kpa yange i na un tahav mbu veren mbatamen man udiakon je la. (1 Tim. 5:22) Sha nahan yô, kwagh ne tese wang ér, lu mbakuran mba ningir sha, yange ve veren mbatamen man udiakon ye, lu mbaapostoli man mbatamen mba ken Yerusalem ga.

Ikyav i se nenge a mi ken Bibilo ne na yô, Mbahemenev mba Shin Itine mba Mbashiada mba Yehova nyôôso gbenda u i veren mbatamen man udiakon la. Hii sha iyange i Setemba 1, 2014 la yem hemen, kape a gema veren mbatamen man udiakon je ne: Hanma ortamen u sôron atôônanongo cii nana tôvon sha anmgbianev mba i soo u veren ve mbatamen man udiakon ken ningir na la vighe vighe. Shighe u a ze atôônanongo inya yô, una nôngo u fan kwagh u mba i soo u veren ve mbatamen shin udiakon la, una due kwaghpasen a ve imôngo, aluer gba sha mi yô. Ortamen u sôron atôônanongo una tôvon sha kwagh u mba i soo u veren ve mbatamen man udiakon la vea mzough u mbatamen una been yô, ka tom na u veren ve mbatamen man udiakon ken atôônanongo a hen ningir na la. Gbenda u veren mbatamen man udiakon ne hemba zuan sha gbenda u i veren ve sha ayange a mbaapostoli la.

Ka unô ve eren ityom kposo kposo sha gbenda u veren mbatamen man udiakon nee? Er i vanden eren nahan, ka “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” a lu a tom u vesen u nan mba ve lu ya la kwaghyan ye. (Mat. 24:45-47) Tom ne wa u timen ken Ruamabera sha iwasen i icighan jijingi, sha u tesen gbenda u a er tom a akaawan a Bibilo, a a zough sha gbenda u i kohol nongo u Yehova sha tar cii la yô. Shi wanakiriki u jighjigh la ka a ver mbatamen mba sôron atôônanongo man anmgbianev mba ve lu ken Kômatii u Nengen sha Branci la. Hanma afishi a branci di ka a wase mbatamen u dondon kwagh u wanakiriki a kaa ér i er la. Hanma mzough u mbatamen di ngu a tom u vesen u tôvon sha akaa a Ruamabera a kaa ér anmgbianev vea eren ve vea kuma u veren ve mbatamen shin udiakon ken nongo u Aôndo la vighe vighe, cii kaan ér ve kuma ye. Hanma ortamen u sôron atôônanongo di nan ngu a zegetom u eren msen shi tôvon sha anmgbianev mba mbatamen ve kaa ér ve kuma u veren ve mbatamen shin udiakon la zulee, maa veren mba ve kom la.

Aluer se kav er i veren mbatamen shin udiakon la yô, se hemba fan tom u icighan jijingi a eren sha gbaa ne yô. Nahan se hemba lun a vangertiôr ken anmgbianev mba i ver ve mbatamen shin udiakon ken nongo u Kristu la, shi se naan ve icivir kpaa.—Heb. 13:7, 17.

Mpase 11:3 ôr kwagh u mbashiada uhar mba vea ôr kwaghôron u profeti ayange 1,260 yô. Maa ityough kira kaa ér inyam la ia “nôngo ityav a ve ia hemba ve ia wua ve kpaa.” Kpa ‘ayange a karen atar man tiôn yô,’ a nder mbashiada mba uhar mban, nahan a kpiligh mba ve lu nengen la cii iyol.—Mpa. 11:7, 11.

Ka unô ve lu mbashiada mba uhar mbanaa? Kwagh u i pase vighe vighe ken ityough ki shon la wase se u fan ve. Hiihii yô, i kaa a vese ér, “Mban yô, ka ikyon i olev ihiar man shi udaarmbaamenger uhar.” (Mpa. 11:4) Kwagh ne umbur se kwagh u daaimenger man ikyon i olev ihiar i i pase kwagh u i ken kwaghôron u profeti Sekaria la. Yange i pase ér ikyon i olev la tile sha ityough ki “mba uhar mba i shigh ve mkurem” la, inja na yô, ka Gomna Serubabel man Zegepristi Yosua, mba ve “til sha ishigh ki Ter u taregh cii” la. (Sek. 4:1-3, 14) Kwagh u sha uhar yô, i ôr kwagh u mbashiada mba uhar mbara ér ve er akaa a kpilighyol a Mose man Eliya er la.—Tôô Mpase 11:5, 6 kar sha Numeri 16:1-7, 28-35 man 1 Utor 17:1; 18:41-45.

Kwagh u i ôr ken takerada u Mpase man takerada u Sekaria la gba zua nena? Hanma ityough cii ôr kwagh u ior mba Aôndo a shigh ve mkurem, mba ve hemen ior mba Aôndo hen ashighe a taver la. Kwagh ne tese ér kwaghôron u profeti u i er ken Mpase ityough 11 la yange kure shighe u anmgbianev mba i shigh ve mkurem, mba ve lu hemen ior mba Yehova sha shighe u i ver Tartor u Aôndo sha, ken inyom i 1914 la, “haa abaasôhô iyol,” pase kwagh ken atô u anyom atar man tiôn.

Shighe u mba i shigh ve mkurem mban pase kwagh a abaasôhô iyol bee yô, i wua ve sha injakwagh sha shighe u i wuhe ve ken purusu sha anshighe kpuaa, u a til sha ityough ki ayange atar man tiôn la. Sha mnenge u mbaihyomov mba ior mba Aôndo yô, i wua tom ve kera, nahan saan mbaahendanev iyol kpishi.—Mpa. 11:8-10.

Nahan cii kpa, yange i nder mbashiada mba uhar mbara shighe u ayange atar man tiôn kar kera la, vough er kwaghôron u profeti la a er nahan. Yange i dugh mba i shigh ve mkurem mban ken purusu kera tseegh ga, kpa Aôndo na mba ve za hemen u tilen sha jighjigh la ityom i vesen sha ikyev i Ter, Yesu Kristu. Ken inyom i 1919 la, ve lu ken mba i tsua ve ér ve er tom u “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la, sha er vea kure mbamgbe mba ken jijingi mba ior mba Aôndo, ken ayange a masejime ne yô.—Mat. 24:45-47; Mpa. 11:11, 12.

Kwagh ka a er i doo yô, Mpase 11:1, 2 tese er akaa ne a zough sha shighe u karen shin sôron tempel u ken jijingi la. Malaki ityough 3 kpa ôr kwagh u shighe u a sôr tempel u ken jijingi, shi a wanger un la. (Mal. 3:1-4) Shighe u i sôr tempel shi i wanger un la yange kuma shighe nena? Yange hii ken inyom i 1914 zan zan mhii u inyom i 1919 la. Shighe ne wa ayange 1,260 (ka iwer 42 je la), man ayange atar man tiôn, a i er kwagh u a ken Mpase ityough 11 sha injakwagh la ker.

Saan se iyol kpishi er Yehova yange sôr ian ver i eren tom u wanger ior sha u ve er akaa a dedoo yô! (Titu 2:14) Kwagh u seer yô, se wuese ikyav i dedoo i mbajighjigh mba i shigh ve mkurem, mba ve hemen sha shighe u taver, shi ve er tom u mbashiada uhar mba sha injakwagh la.a