Ityough 3
Ka An Nan Lu Aôndo u Mimi?
1. Er nan mbakpishiv ve lumun a mkaanem ma hiihii ma ken Bibilo la?
ZUM u ka wea kenger sha abeen hen tugh mbu mbu lu a iwanger yô, ka i kpiligh we iyol u nengen a asan kpishi gaa? Ka u na mpase u á wer a va hana? Man akaauma a alu sha tar la ye—uimondon mba lun boung, inyon a amo a i a doon ungwan la, uzegembaishuuv mba ka ve tsue shin ityeku la ye? A yila nan kpa a bee shawon ga. Mban cii ve fatyô u gban van aburabur tsô ga. Ka nahan ve mbapkishiv ve lumun a mkaanem ma hiihii ma Bibilo ye er: “Sha hiihii Aôndo gba Sha man Tar”!—Genese 1:1.
2. Bibilo i ôr nyi sha kwagh u Aôndo, man i taver se ishima er se̱ er nyi?
2 Uumace pav ker avegher wue wue sha ci u mpin u sha kwagh u Aôndo. Mbagenev hen er Aôndo ka di tahav mbu mbu lu mape tsô. Umiliôn kpishi mba civir uter mbayiase mba ve kpe la, ka ve hen er Aôndo ngu ica hiinii gande u a za ikua a na. Kpa Bibilo i pase er Aôndo ka or jim u a tese ishoon hen hanmô wase yô. Ka sha ityôkyaa ne kpaa i taver se asema er se̱ “ker Aôndo” ye, i kaa er: “Er A lu ica a hanmô wase ga nahan.”—Aerenakaa 17:27.
3. Er nan i lu u mayange a fatyô u gban eev mbu lun sha ibeen i Aôndo ga?
3 Mlu u Aôndo ngu nena? Mbatomov nav kpeghee nenge a mbampase mba sha mnenge mba iengem i mlu na. Ken mbamnenge mban a tese iyolna er un tema sha ikônough ki torough, man iwanger i kpilighyol ngi duen hen a na. Nahan cii kpaa, mba yange ve nenge a mbampase mba sha mnenge mbara yange ve pase mlu u ishigh nagh jim ga. (Daniel 7:9, 10; Mpase 4:2, 3) Kwagh ne ka nahan sha ci u “Aôndo ka jijingi”; ngu a iyol i inyam man awambe ga. (Yohane 4:24) Jim je yô, a fatyô u eren eev mbu lun vough er Orgban wase nahan ga, sha ci u “Aôndo yô, mayange ma or ngu a nenge a Na ga.” (Yohane 1:18; Ekesodu 33:20) Nahan cii kpaa, Bibilo tese se kwagh u Aôndo kpishi.
AÔNDO U MIMI LA NGU A ITI
4. Ka atiatom a injaa a nyi nahan i yer Aôndo sha á ken Bibilo?
4 Ken Bibilo yô, ka i yila Aôndo u mimi sha asemberatii anza er “Aôndo Uhembanagee,” “Uhembansha,” ‘Orgban Uhemban,’ ‘Ortesen Uhemban,’ “Ter,” man “Tor u tsôron.” (Genese 17:1; Pasalmi 50:14; Orpasenkwagh 12:1; Yesaia 30:20; Aerenakaa 4:24; 1 Timoteu 1:17) U henen sha atiatom angan la una wase se u vesen ken mfe u Aôndo.
5. Iti i Aôndo er ana, man ka kwa me i ter i ken Ruamabera u ken zwa Heberu?
5 Nahan cii kpaa, Aôndo ngu a icighaniti i i dugh i kom er kwa 7,000 nahan ken Ruamabera u ken zwa Heberu tseegh yô—hemba ngeen a nyityô ititom na cii. Anyom a karen ken ijime er 1,900 nahan la, Mbayuda de u yilan icighaniti la sha mhen u sha mlan. Zwa Heberu u ken Bibilo la yange u lu a asange a baacaa a duen a ikyenge la ga. Sha ci u nahan yô, ma gbenda ngu u a fa vough er Mose, Davidi, shin mbagenev mba tsuaa mbara yange ve yilan asange abaacaa aa nyiin (יהוה) a a zou a hingir icighaniti la ga. Mba timen sha akaa mbagenev na mhen er alaghga yange i yilan iti i Aôndo er “Yahweh,” kpa ve fa jim ga. Myer u ken zwa Buter u “Yehova” ne i hii u yilan uderimbaanyomov kpishi, man ken ijô igenegh kpishi kpaa iti i i lu a ikyav shon môm a i la i ngohol i wuee nyian.—Nenge Ekesodu 6:3 man Yesaia 26:4 ken King James Version.
ITYÔKYAA I I DOO U Ú YAR TOM A ITI I AÔNDO YÔ
6. Pasalmi 83:18 ôr nyi sha kwagh u Yehova, man ka sha ci u nyi i doo u se yar tom a iti na?
6 Icighaniti i Aôndo, i Yehova la, ka i ver un kposo a mbaaôndo mbagen cii. Ka nahan ve iti la i dugh kwa imôngo ken Bibilo ye, hemban je yô ngeren u ken zwa Heberu la. Mba geman ijô kpishi ve yar tom a icighaniti la ga, kpa Pasalmi 83:18 kaa gbar gbar er: “We, u i yer iti You er [Yehova, NW ] la, i lu We tseegh U lu Uhembansha sha tar cii yô.” Nahan, ka vough u se yar tom a iti i Aôndo iyolna la shighe u se lu ôron kwagh na yô.
7. Kanyi ikyav i iti i Yehova la i tese se sha kwagh u Aôndo?
7 Iti i Yehova la i due ken ishemberti i pasen kwagh i ken zwa Heberu man inja na yô er “u hingir.” Sha ci ne yô, iti i Aôndo la inja na er “Un ka a Na i Hingir.” Sha nahan yô Yehova Aôndo tese iyolna er un ngu Or u Hemban u lun a Awashima. Hanma shighe cii ka a na sha u mbaawashima nav ve̱ hingir mimi yô. Ka Aôndo u mimi ne tseegh una fatyô u yan iti ne ye, sha ci u mayange uumace vea fatyô u nan jighjigh er mbamhen vev vea er shami keng ga. (Yakobu 4:13, 14) Ka Yehova tseegh una fatyô u kaan ye er: “Kape kwaghôron Wam, u a dugh ken zwa Wam, una lu la. . . . Una er kwagh u M we ishima yô.”—Yesaia 55:11.
8. Kanyi awashima yange Yehova yôô sha ikev i Mose?
8 Uter mba Heberu mba tsuaa mbara er Aberaham, Isaka, man Yakob nahan cii yange ve “yila sha iti i [Yehova, NW ],” kpa ve fa ikyav i icighaniti la vindi vindi ga. (Genese 21:33; 26:25; 32:9; Ekesodu 6:3) Ken hemen yô Yehova va pase awashima na u paan tsombor ve, Mbaiserael, ken mlu u ikpan ken Igipiti man nan ve “tar u atumbabua man iyough ve dumbur ker la,” alaghga yange a lu ve er kwagh a fatyô u eren nahan ga yô. (Ekesodu 3:17) Nahan cii kpaa, Aôndo yange ôr kwa kimbir kimbir ikyav i mlu u gbem sha won u iti na la sha u kaan a Mose er: “Kaa Mbaiserael nahan wer: [Yehova, NW ], Aôndo u uter enev, Aôndo u Aberaham man, Aôndo u Isaka man Aôndo u Yakob, tindim hen a ven; ingin ka iti Yam gbem sha won je ne, ka sha i je á umbur Mo sha ikov ikov ye.”—Ekesodu 3:15.
9. Farao yange nenge Yehova nena?
9 Mose yange pine Farao, tor u Igipiti, er a̱ de Mbaiserael ve̱ yem sha u vea za civir Yehova ken taaikôngo yô. Kpa Farao, u yange i nengen er un iyol na ka aôndo man un kpaa yange civir mbaaôndo mba Mbaigipiti mbagen la, na mlumun er: “Ka an nan lu [Yehova, NW ] je, u me ungwa imo Na me de Iserael una yemee? M fa [Yehova, NW ] ga, man den yam Iserael mer, a̱ yem je ga.”—Ekesodu 5:1, 2.
10. Ken Igipiti u sha ayange a tsuaa la, kanyi kwagh Yehova yange er sha u ivin awashima na hen Mbaiserael?
10 Tsô Yehova maa hii u yaren tom sha u ivin awashima na, lu yaren tom vough a ikyav i iti na la. A va a atsan pue sha Mbaigipiti mba sha ayange a tsuaa la. Ican i masetyô la i wua ônov mbaiundav mba ken Igipiti cii, kua wan u orimangerev Farao kpaa shami. Tsô maa sase Mbaigipiti iyol sha u Iserael a̱ yem yô. Nahan cii kpaa, doo Mbaigipiti mbagen sha mtese u tahav mbu Yehova la je yô ve dondo Mbaiserael u duen ken Igipiti kera.—Ekesodu 12:35-38.
11. Ka nyi ivande yange Yehova er shin Zegemnger u Nyiana, man kanyi yange i kighir mbaihomov nav er ve̱ kava?
11 Ortaver ityough Farao a ikumuitya na, i i lu a akekeautya man mbaanyinyav uderi imôngo la, mough sha u una hide una kôr ikpan na yô. Er Mbaigipiti mba mgbôghom ikua yô, Aôndo maa pav Zegemnger u Nyian sha ivande nahan Mbaiserael per sha tareghnyaa u ombor. Mba zendan ve mbara mba hongo hen atô u zegemnger yô, Yehova “er inya kange sha akaver a akeke ve, ve gba yemen hemen sha ican je.” Mbautyaav mba Mbaigipiti gba vaan kaan er: “Sé yevese nen Mbaiserael, gadia TER ta ikaa ken ve, ngu ihom a Mbaigipiti.” Kpa ian kar. Ukpekpe mbamngerev ma vesen mara ma hide her ma ta sha ave ma “uve akeke kua mbaanyinyav, ka ikumutya i Farao cii.” (Ekesodu 14:22-25, 28) Sha gbenda ne Yehova er iti na za, man kwagh la i hungur a mi ga zan zan ar nyian.—Yosua 2:9-11.
12, 13. (a) Iti i Aôndo ngi a nyi ikyav hen avese nyiana? (b) Kanyi i gbe u ior vea hen fefa je, man ka sha ci u nyi?
12 Iti i yange Aôndo er sha u i za la ngi a ikyav sha ci wase nyian. Iti na, i Yehova la, ka ibumun i tesen er hanma kwagh u a we ishima yô una na sha u a̱ er keng yô. Ngula kua u kuren sha awashima na u hiihii u a soo er tar wase u hingir paradiso la. (Genese 1:28; 2:8) U eren kwagh la yô, Aôndo una ese mba ve hendan a hemen na nyian la, sha ci u a kaa er: “Nahan man vea fa er Mo M lu [Yehova, NW ] ye.” (Esekiel 38:23) Tsô Aôndo una iv ityendezwa na i yiman mba civir un mbara nyôron a ve ken tar u he u perapera la.—2 Peteru 3:13.
13 Mba ve soo er Aôndo a̱ lumun ve cii yô saa vea hen u yilan sha iti na ken jighjigh u nan keng. Bibilo i er ityendezwa er: “Hanma or u nan yer sha iti i [Yehova, NW ] yô, nana war.” (Mbaromanu 10:13) Een, iti i Yehova la ngi a zege ikyav. U yilan sha iti i Yehova er ka Aôndo man Orpaan wou la una fatyô u van a msaanyol u una lu a ikighir ga yô.
MBAMLU MBA AÔNDO U MIMI
14. Ka mbamlu mba Aôndo mba nyi Bibilo i tese ken igbara?
14 Kwagh henen u sha mpaa u i paa Iserael sha ikev i Igipiti kera la tese mbamlu mba Aôndo unyiin mba a pende vough yô. Akaaeren na a Farao la tese agee na a kpilighyol. (Ekesodu 9:16) Gbenda u vough u yange Aôndo yar tom sha kwagh u kperegh kperegh la tese kwaghfan na u a hembe hanma cii yô. (Mbaromanu 11:33) Yange tese jighjigh na sha u tsahan mba yange ve norom ve hendan a ior nav shi ve kighir ve kpaa la. (Duteronomi 32:4) Mlu u Aôndo u a hembe lun tseer tseer yô ka dooshima. Yehova yange tese dooshima u hemban cii sha u ivin ityendezwa na sha kwagh u tsombor u Aberaham la. (Duteronomi 7:8) Shi yange tese dooshima sha u den Mbaigipiti mbagen sha u ve̱ gbihi mbaaôndo vev man ve̱ zua a zege mtsera sha u tilen sha ci u mcivir u Aôndo u mimi tswen la.
15, 16. Ka sha nyi igbenda nahan Aôndo a tese dooshima?
15 Er ú lu ôron Bibilo yô, ú kav wer dooshima ka mlu u Aôndo u hemban cii, man a tese un sha igbenda kpishi je. Ikav i tesen yô, lu sha dooshima a hingir Orgban man a hii karen iember i uma a mbamgbe nav mba ken jijingi ye. Mbatyomov mba ve lu umiliôn uderi uderi la Aôndo doo ve ishima man mba wuese un kpaa. (Yobu 38:4, 7; Daniel 7:10) Aôndo shi yange tese dooshima sha u gban tar man sôron u sha u uumace ve̱ lu ker ken msaanyol yô.—Genese 1:1, 26-28; Pasalmi 115:16.
16 Se mba zough a iwasen ken dooshima u Aôndo sha igbenda i i nger je i gandeôron yô. Hiihii yô, Aôndo er iyol yase sha dooshima je sha mlu u kpilighyol er se̱ ember uma. (Pasalmi 139:14) A tese dooshima na sha er ka a “nôôn [se] ura u senen sha, A ivin asema a [ase] a kwaghyan man msaanyol kpaa.” (Aerenakaa 14:17) Aôndo shi “ka A er iyange Na i due i ta sha mbaaferev kua mbamimi kpaa, man ka A nôô ura sha mbaperapera man mba ve lu mbaperapera ga kpaa.” (Mateu 5:45) Dooshima shi tuur Orgban wase sha u wasen se u se̱ zua a mfe u Aôndo man se er un tom ken msaanyol er se lu mba civir un yô. Mimi je, “Aôndo ka dooshima.” (1 Yohane 4:8) Kpa kwagh ngu ken mlu na hemba nahan ca je.
“AÔNDO U MGBOUGHON A MHÔÔNOM MA ZUNGWEN KUA MRUMUN U SHA MHÔÔN”
17. Se hen nyi sha kwagh u Aôndo ken Ekesodu 34:6, 7?
17 Yange Mbaiserael mba peren Zegemnger u Nyian kera yô, gba u vea fa Aôndo vea seer. Mose yange kav mgbe ne nahan er msen er: “Aluer a doo U a mo yô, ma U shi tesem igbenda You sha er me fa U yô; sha er i doo U a mo yô.” (Ekesodu 33:13) Mose fa Aôndo seer zum u a ungwa kwaghyôôn u Aôndo iyolna la: “[Yehova, Yehova, NW ] Aôndo u mgboughon a mhôônom ma zungwen kua mrumun u sha mhôôn, u wan ishima man lun a erdoo man mimi wuee je, u eren a ior udubu imôngo dedoo, u deen ifer man tindi u peren man isholibo; kpa u tsahan yô, deen ga.” (Ekesodu 34:6, 7) Aôndo ka a ver dooshima na vough a jighjigh na, kor mba ve eren asorabo sha apera mbara sha u ve̱ war injar i tindi ve u peren la ga.
18. Ka sha nena Yehova a tese er un ngu a mhôônom ma zungwene?
18 Er Mose yange va kav nahan, Yehova zungu mhôônom. Or u zungwen mhôônom ka nan lu a mhôônom ma kôron sha mba ve lu yan ican la man shi ka nan nôngo sha u nana va ve a mpever yô. Ka nahan Aôndo a tese mhôônom nam ma zungwen hen uumace sha u veren ian i mpever u gbekeke sha ikev i ican i yan, angev, man ku ye. (Mpase 21:3-5) Alaghga mba civir Aôndo vea zua a atsan a yan sha ci u mbamlu mba ken tar u ifer ne, shin alaghga vea er kwagh a za kpe nahan vea zua a mzeiyol. Kpa aluer ve gema ishigh hen Yehova sha iyol i hiden a mi ijime sha u a̱ wase ve yô, una na ve msurshima man una wase ve kpaa. Sha ci u nyi? Sha ci u ka a lu a mhôônom ma zungwen hen mba ve civir un la.—Pasalmi 86:15; 1 Peteru 5:6, 7.
19. Er nan ve se fatyô u kaan ser Aôndo ngu a erdoo?
19 Ior kpishi mba ve lu sha utaha yô ka ve er a mbagenev daeng. Kposo a amba ne yô, Yehova ngu a erdoo hen mbatomov nav tsô! Shin er a lu tahav mbu hemban cii sha tar nahan kpaa, ka a tese erdoo u tser tser hen uumace cii. (Pasalmi 8:3, 4; Luka 6:35) Yehova shi tese mhôônom ma zungwen hen ior kpaa, sha u ungwan mbamzamber vev sha u i zungwe ve mhôônom la. (Ekesodu 22:26, 27; Luka 18:13, 14) Ka mimi, ka keng u Aôndo una lu a mhôônom ma kôron shin una zungwe ma or mhôônom kpaa ga. (Ekesodu 33:19) Sha ci u nahan yô, doo u se lu a iwuese kpishi sha mhôônom ma zungwen man erdoo u Aôndo la.—Pasalmi 145:1, 8.
WAN ISHIMA, SANGEN A SANGE GA, SHI KA U PERAPERA
20. Kanyi i tese er Yehova wan ishima shi sangen a sange ga?
20 Yehova wan ishima. Kpa, ngun ka u kaan er eren kwagh ga ze, sha ci u yange er kwagh sha u timin ortaver ityough Farao kua ikumutya na cii shin Zegemnger un Nyian. Yehova shi sangen a sange ga. Sha nahan yô, ior nav mba yange doo un ave la, Mbaiserael, yange ve kera zua a erdoo na ga zum u ve za hemen u eren aferakaa la. Aôndo ngohol ior mba ken hanma tar cii er ve̱ civir un, kpa ka mba ve nyer iyol sha igbenda na i perapera la tseegh.—Aerenakaa 10:34, 35.
21. (a) Kanyi Mpase 15:2-4 a tese se sha kwagh u Aôndo? (b) Kanyi ia na a hemba lun se heghema u eren kwagh u Aôndo a kaa er ka u shami laa?
21 Takerada u Bibilo u Mpase la u ôr er i lu hange hange u henen “ajir a ôron” a Aôndo yô. Ú tese se er akaauma a sha ka a wa icam a kaa er: “We, Tere, ka an je nana cia U ga, man shi ka an nana civir iti You kpaa ga? Gadia ka We tseegh U lu wang ye, akuraior cii aa va aa va gure sha ishigh You gadia i pase ajir a ôron a Ou a jighjigh la ken igbar ve.” (Mpase 15:2-4) Se tese mciem ma vough hen Yehova, shin mcivir u civir un, sha u dondon kwagh u a kaa er ka u shami la. Kwagh ne una hemba lun se heghema sha u umbur ayol a ase kwaghfan man dooshima u Aôndo. Atindi a na cii nga sha ci u iwasen yase.—Yesaia 48:17, 18.
‘YEHOVA KA AÔNDO WASE TSWEN’
22. Er nan mba ve ngohol Bibilo la ve civir Mbautar ga?
22 Mbaigipiti mba tsuaa mbara ve civir mbaaôndo kpishi, kpa Yehova ka “Aôndo u gban iwuhe.” (Ekesodu 20:5) Mose umbur Mbaiserael er “Yehova Aôndo wase ka Yehova tswen je.” (Duteronomi 6:4, NW ) Yesu Kristu yange kimbir mkaanem mara. (Marku 12:28, 29) Sha ci u nahan yô, mba ve ngohol Bibilo er ka Mkaanem ma Aôndo yô mba civir Mbautar u a lu a iorov utar shin mbaaôndo ken môm la ga. Jim je yô, ishemberti i “Mbautar” la ngi ken Bibilo tsô kpaa ga. Aôndo u mimi la ka Or môm, kposo a Yesu Kristu. (Yohane 14:28; 1 Mbakorinte 15:28) Icighan jijingi u Aôndo ka or ga. Ka tahav mbu tomov mbu Yehova, mbu Uhembanagee la ka a yar tom a mi sha u ivin mbaawashima nav yô.—Genese 1:2; Aerenakaa 2:1-4, 32, 33; 2 Peteru 1:20, 21.
23. (a) Ka nena dooshima wou hen Aôndo una vese? (b) Kanyi yange Yesu ôr sha kwagh u lun a dooshima hen Aôndo, man shi kanyi i doo u se hen sha kwagh u Kristu?
23 Shighe u ú time sha gbenda u Yehova a kpilighyol la yô, we kpaa ú lumun wer a kuma u ú na un icivir ga he? Er ú lu henen Mkaanem nam, Bibilo la, ú va fa un u seer shi ú hen kwagh u a soo er u̱ er sha ci u mkpeyol man msaanyol wou gbem sha won yô. (Mateu 5:3, 6) U seer yô, dooshima wou hen Aôndo una vese a seer. Ngula doo, sha ci u Yesu yange kaa er: “Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima sha ishima you cii, man sha uma wou cii, man sha mfe wou cii kua sha agee ou cii.” (Marku 12:30) Akperan nga ga, Yesu yange lu a imba dooshima la hen Aôndo. Kpa kanyi Bibilo i pase sha kwagh u Yesu Kristu? Tom na ken awashima u Yehova yô kanyi?
KAR MFE WOU
Iti i Aôndo er ana, man ka kwa me i ter í ken Ruamabera u ken zwa Heberu?
Ka sha ci u nyi i doo u ú yar tom a iti i Aôndo?
Ka mbamlu mba Yehova Aôndo mba nyi ve hembe doon we?
[Foto u sha peeji 29 la]
Ú fa Orgban u akaa cii la nena?