Ityough 4
Yesu Kristu—Makuli u Bughun Mfe u Aôndo
1, 2. Ukwaghaôndo mba tar ne ve nzughul a makuli u zuan a mfe u Aôndo nena?
Ú TILE hen hunda, ú ngu nôngon a amakuli a ou. Wuhe kôr shi ime wa, man torough we iyol u nyôron kimi—kpa makuli ngu eren tom ga. Sha mnenge u sha ashe yô ngu vough, nahan kpa ishindan la i lumun u bughun ga. Lanshima tsô! Ú shi ú kimbir kenger sha amakuli a ou. Ka makuli u shami vough la ú lu yaren tom a mi je kpa? Mase zan or nan vihi makuli shon shinii?
2 Ngula ka foto u vough u tesen mnzughul u ukwaghaôndo mba tar ne ve nzughul a mfe u Aôndo je la. Kwagh u a lu yô, mbakpishiv ve bende ave sha makuli u bughun un sha ci u mkav wase la—ka Yesu Kristu je la. Ukwaghaôndo mbagen ve dugh makuli la kera, ve gbihi Yesu ken ijime jim jim. Mbagenev di ve nzughul a tom u Yesu la, mba gem mba civir un er ka Aôndo Uhembanagee. A lu nena nena kpaa, mfe u Aôndo ngu a̱ wuhe hen avese aluer se mba a mkav sha kwagh u or u tamen, Yesu Kristu ga yô.
3. Er nan ve a fatyô u yilan Yesu er ka makuli u zuan a mfe u Aôndo?
3 Alaghga ú umbur wer Yesu yange kaa er: “Man uma u tsôron yô, ka u ve̱ fa U, We Aôndo u mimi tswen, man shi Un u U tindi la, ka Yesu Kristu.” (Yohane 17:3) Sha u ôron nahan la, Yesu yange lu manger iyol ga. Icighanruamabera ôr kwa kimbir kimbir er i lu keng u a zua a mfe u vough u Kristu yô. (Mbaefese 4:13; Mbakolose 2:2; 2 Peteru 1:8; 2:20) “Uprofeti cii mba pasen [Yesu Kristu],” kape apostoli Peteru kaa la. (Aerenakaa 10:43) Shi apostoli Paulu yange nger er: “Ka ken [Yesu] man i yer akaa a injaa cii a sha kwaghfan man mkav kpaa ye.” (Mbakolose 2:3) Paulu shi yange kaa kpaa er uityendezwa mba Yehova cii ve iv sha ci u Yesu. (2 Mbakorinte 1:20) Nahan ka Yesu Kristu a lu makuli shon jim u zuan a mfe u Aôndo ye. Mfe wase u fan Yesu la saa una lu waeng a mbamcimin sha kwagh u mlu na shin tom na hen kwagheren u Aôndo shio. Kpa er nan ve mbadondon mba Yesu ve tôô un er ngu hen atô u mbaawashima mba Aôndo?
MESIYA U ITYENDEZWA LA
4, 5. Ka mbaawashima mba nyi yange ve har sha Mesiya, man mbahenen mba Yesu yange ve nenge un nena?
4 Hii sha ayange a orjighjigh Abel la je, mbatomov mba Aôndo ve lu veren ashe keghen Vor u Yehova Aôndo iyolna lu tôndo zwa la. (Genese 3:15; 4:1-8; Mbaheberu 11:4) Yange i vande pasen er Vor la ua er awashima u Aôndo sha u lun Mesiya, inja na yô “U i shigh Un mkurem la.” Una ‘bee asorabo,’ man iengem i Tartor na la i tsengaôron ken upasalmi. (Daniel 9:24-26; Pasalmi 72:1-20) Ka an je nana lu Mesiya shono?
5 Hen ase sha er yange a girim gum Oryuda u i yilan er Anderia la iyol zum u a kegh ato hen mkaanem ma Yesu u Nasareti la yô. Anderia yange yevese za hen anngô na Shimon Peteru za kaa a na er: “Se zua a Mesiya ve.” (Yohane 1:41) Mbadondon mba Yesu yange ve na jighjigh er un ngu Mesiya shon u i tôndo zwa la. (Mateu 16:16) Man Mbakristu mba mimi wa iko ga u nan uuma vev sha ci u jighjigh u nan u ve lu a mi er mimi je Yesu yange lu Mesiya, shin Kristu shon, u i tsengaôron la. Kanyi ikyav ve lu a mi i tesene? De se nenge sha akav igbenda itiar.
IKAV I TESEN ER YESU YANGE LU MESIYA LA
6. (a) Ka hanma tsombor yange gba u ua va a Vor u ityendezwa laa, man ka nena se fe ser Yesu va ken tsombor shono? (b) Er nan a taver u or u nan lu zum u inyom i 70 C.E. i kar kera la u tesen ikyav er ka nan nan lu Mesiya?
6 Tsombor u Yesu ka ityôkyaa i hiihii i fan er un ka Mesiya shon u ityendezwa la. Yehova yange kaa a wanakiriki Na Aberaham er Vor u ityendezwa la ua due hen tsombor na. Wan u Aberaham Isaka, wan u Isaka Yakob, man wan u Yakob Yuda kpaa yange ve ngohol imba ityendezwa shon ne. (Genese 22:18; 26:2-5; 28:12-15; 49:10) Yange i va hoghur a tsombor u Mesiya una va ker la ken uderimbaanyomov mba ken hemen zum u i ôr a Tor Davidi er vor u tsombor na ua va a Un shon ne la. (Pasalmi 132:11; Yesaia 11:1, 10) Ivangeli i Mateu man Luka cii lumun er Yesu yange va ken tsombor shon la. (Mateu 1:1-16; Luka 3:23-38) Shin er Yesu yange lu a mbaihomov mba vihin kpishi nahan kpaa, mô ken ave yange nan nyiman tsombor u a due ker u i yôr ken igbar la ga. (Mateu 21:9, 15) Nahan yô, wanger, tsombor na ngu a anyiman shami ga. Nahan cii kpaa, ngeren u sha kwagh u icombor i Mbayuda la yange i tim ve zum u Mbaromanu kar a Yerusalem kera ken inyom i 70 C.E. la. Ken ashighe a ken hemen yô, lu u maor nana kera fatyô u kaan er nan ngu Mesiya u ityendezwa la ga.
7. (a) Kanyi i lu ikyav i sha uhar i tesen er Yesu lu Mesiya? (b) Mika 5:2 yange iv sha kwagh u Yesu nena?
7 M-iv u kwaghôron u profeti ka ikyav i sha uhar. Akaaôron a profeti a ken Icighanruamabera u ken zwa Heberu kpishi kpishi ôr asember a uma u Mesiya. Ken derianyom u sha anigheni B.C.E la, profeti Mika tsengakaan er zege orhemen ne a mar un ken angar u kiriki u Betelehem. Agar ahar yange lu a iti er Betelehem, kpa kwaghôron u profeti la pase un shon la kpôô kpôô: Betelehem-efarata, hen ape yange i mar Tor Davidi la. (Mika 5:2) Mbamaren mba Yesu, Yosev man Maria, yange ve lu ken Nasareti, kuma er ukilomita 150 nahan ken imbusutarimese i Betelehem. Nahan cii kpaa, er Maria lu iyav la, orhemen u Roma Shisar Agusetu due a tindi er ior cii i za nger ve ken agar a uya vev.a Nahan gba u Yosev una yem a kwase na u lu iyav la ken Betelehem, hen ape i mar Yesu la.—Luka 2:1-7.
8. (a) Ka hanma shighe man lu sha nyi ikyav yange “ulahadi” mba 69 mbara ve hii? (b) “Ulahadi” mba 69 mbara yange ve tôô shighe nena, man kanyi yange i er sha m-bee ve?
8 Ken derianyom u sha ataratar B.C.E la, profeti Daniel tsengakaan er “Mesiya Orhemen la” una va ken atô u “ulahadi” 69 er a wa tindi er i hide i za maa Yerusalem kera yô. (Daniel 9:24, 25, NW ) Hanma ken “ulahadi” mban ne lu anyom ataankarahar.b Sha kwaghôron u Bibilo man u ngeren u mbayiase kpaa yô, yange i wa tindi u i za hide i maa Yerusalem la ken inyom i 455 B.C.E. (Nehemia 2:1-8) Nahan Mesiya la lu u una ande ken mbee u anyom 483 (69 kwa 7) hii ken inyom i 455 B.C.E la. Ngula va a vese va ar ken inyom i 29 C.E., inyom shon i Yehova shighe Yesu mkurem sha icighan jijingi la. Nahan Yesu maa hingir “Kristu shon la” (inja na yô “U i shigh Un mkurem la”), shin Mesiya.—Luka 3:15, 16, 21, 22.
9. (a) Pasalmi 2:2 yange iv nena? (b) Ka akaaôron a profeti agen a nyi yange iv sha Yesu? (Nenge atôakaa.)
9 Ka mimi, ka hanma or yange nan ngohol Yesu er ka Mesiya u ityendezwa la ga, man Icighanruamabera kpaa yange i tsengaôron kwagh ne nahan. Er i nger ken Pasalmi 2:2 nahan, yange i na Tor Davidi icighan mnenge er a tsengakaan er: “Utor mba sha won ve mough ahendan, mbatarev kpaa ve zua sha u henen akaa a num sha TER man Un u TER A ver Un tor la.” Kwaghôron u profeti ne tese er mbahemen ken ityar kpishi vea zua ave sha u tan num sha U i Shigh Un mkurem u Yehova, shin Mesiya la. Man kape lu kpaa je la. Mbahemenev mba ukwaghaôndo u Mbayuda, Tor Herode, man gomna u Roma Pontiu Pilatu cii yange ve lu ave ken mwoo u i wua Yesu la. Herode man Pilatu mba ve vande lun ihom ayolave la ve hingir akar a dedoo fese hii hen zum la je. (Mateu 27:1, 2; Luka 23:10-12; Aerenakaa 4:25-28) Sha u zuan a akav seer er Yesu lu Mesiya yô, wea lumun yô nenge atôakaa a i nger er “Akaaôron a Profeti sha Kwagh u Mesiya a Genegh a Tser Tser” la.
10. Ka sha nyi igbenda Yehova yange tese er Yesu ka U i Shigh un Mkurem u ityendezwa laa?
10 Shiada u Yehova Aôndo la ka ikyav i sha utar ken akav a tesen er Yesu ka Mesiya je la. Yehova yange tindi mbatyomov er ve̱ va pase ior sha u ve̱ fa er Yesu ka Mesiya u ityendezwa la. (Luka 2:10-14) Jim je yô, zum u uma u Yesu shin tar la, Yehova iyolna ôr kwagh sha, u tesen mlumun u a lumun Yesu la. (Mateu 3:16, 17; 17:1-5) Yehova Aôndo yange na Yesu tahav mbu eren uivande. Hanma ken uivande mban lu ikyav i seer i tesen er Yesu lu Mesiya, sha ci u mayange je Aôndo una na orifer tahav er nana er uivande ga. Yehova shi yange yar tom sha icighan jijingi na sha u nan mnger u Ivangeli, sha nahan yô ikyav i Mesiya u Yesu la hingir vegher u Bibilo, takerada u i hembe geman ken ijô igen shi i hembe samber a u ken akaa a mbayiase cii yô.—Yohane 4:25, 26.
11. Akav nga kuma nena a tesen er Yesu lu Mesiya shon la?
11 Kohol cii yô, akav ne kua atôakaa a mimi uderi imôngo a a ne mkav er Yesu ka Mesiya shon u ityendezwa la yô. Nahan yô, wanger, Mbakristu mbamimi mba nengen un vough nahan er ‘uprofeti cii mba pasen Un’ man shi ka makuli u zuan a mfe u Aôndo. (Aerenakaa 10:43) Kpa kwagh ngu u a hen sha kwagh u Yesu Kristu hemba u kaven er mimi yange lu Mesiya la. Yange un due hana? Yange lu nena?
MLU U YESU CII MAN A HINGIR OR LA
12, 13. (a) Er nan se fe ser Yesu vande lun sha cii ve a mase van shin tara? (b) Ka an nan lu “Imo la,” man kanyi yange er cii ve mase hingir orumace?
12 A fatyô u paven mlu u uma u Yesu ker ukpo utar. U hiihii la yange hii ica i gba je ve i mase va maren un shin tar ye. Mika 5:2 kaa er mdugh u Mesiya hii “tsuaa je sha ayange a ngise ngise la.” Man shi Yesu yange kaa gbar gbar je er un yô ka ‘shaala un dugh ye,’ inja na yô, ka sha. (Yohane 8:23; 16:28) Yange lu sha kuma shighe nena cii ve mase van shin tara?
13 Yange i yila Yesu er “Wan” u Aôndo “u môm môm la” sha ci u lu Yehova iyolna gba un ye. (Yohane 3:16) Er a lu “Waniunda ken akaa a i gbe a cii” yô, Aôndo yar tom a Yesu sha u gban akaa agen cii. (Mbakolose 1:15; Mpase 3:14) Yohane 1:1 kaa er “Imo la” (Yesu ken mlu na cii man a hingir or la) lu vea Aôndo “sha hiihii je.” Nahan Imo la lu vea Yehova shighe u i gba “Sha man tar” la. Aôndo yange lu ôron kwagh a Imo la zum u A kaa er: “Sé er or sha inja i mlu Wase” la. (Genese 1:1, 26) Kwagh ugen yô, ka keng Imo la yange i lu “or u fan tom,” u Aôndo u doon un ishima u i er kwagh na ken Anzaakaa 8:22-31 er ka kwaghfan jim la, u lu eren tom vea Yehova imôngo sha u eren akaa cii la. Yehova yange eren un kera yô, Imo la tsa vea Aôndo anyom ngee gande ôron sha cii ve i mase hingir or shin tar ye.
14. Er nan ve i yer Yesu er ka “ibeen i Aôndo u i nengen a na ga” laa?
14 Ka ityôkyaa i i ne ve Mbakolose 1:15 a yer Yesu er “ka ibeen i Aôndo u i nengen a Na ga” je la! Sha u lun vea na ikoosu ikoosu anyom imôngo yô, Wan u ungwan imo i ter na ne va hingir di vough er Ter na, Yehova nahan. Ngun ka ityôkyaa igen i i ne ve Yesu a lu makuli u zuan a mfe u Aôndo u una na uma je ne. Hanma kwagh u Yesu yange er shighe u a lu shin tar cii yô lu kwagh u Yehova kpaa yange ma er vough je la. Sha ci ne yô, u fan Yesu la inja na yô ka u seer mfe wase u Yehova. (Yohane 8:28; 14:8-10) Nahan yô, wanger, ka hange hange u henen kwagh u Yesu Kristu seer.
UMA U YESU SHIN TAR
15. Ka nena yange i va mar Yesu hingir wanikundan u vougholo?
15 Kpo u sha uhar u uma u Yesu yô lu shin tar heen. Yange na iyol na a ishima na cii zum u Aôndo musan uma na sha va a mi ken iyav mbu iniunkwase i jighjigh i Mbayuda i i yilan er Maria la. Icighan jijingi u utaha u Yehova, shin tahav mbu tomov nagh, yange ‘kase’ Maria, nahan na un a wa iyav man ken hemen yô a mar wanikundan u nomso u vough. (Luka 1:34, 35) Yesu yange ya dyako i myina ga, sha er uma na va hen Ijiir i vough yô. Yange i yese un hen ya u yinan ashe sha ikev i ormanden ikon Yosev u mar un ga la shi lu u iunda ken ônov mbagen kpishi hen tsombor la.—Yesaia 7:14; Mateu 1:22, 23; Marku 6:3.
16, 17. (a) Ka hana yange Yesu zua aa tahav mbu eren uivande, man ka uivande mbagen mba nyi yange ere? (b) Ka aeren agen a nyi Yesu yange tese?
16 Mcivir u Yesu civir Yehova Aôndo sha gbashima la yange due ken igbar zum u a lu anyom 12 la je. (Luka 2:41-49) Vesen kera shi hiin tom u kwaghpasen na sha anyom 30 yô, Yesu shi tese dooshima na u kpilighyol u lu a mi hen uumace mbagen la. Shighe u icighan jijingi u Aôndo na un tahav mbu eren uivande yô, yange mhôônom ma kôr un nahan a bee mbauangev angev vev, mbakpenalegh, mba vihin ayol, mbaapirashe, mbakondonato, mbaimandev. (Mateu 8:2-4; 15:30) Yesu yange koso udubu imôngo. (Mateu 15:35-38) Yange er ijeverahumbe i i lu anger mkpeyol u ahuraior a na la i tile jigh jigh. (Marku 4:37-39) Jim je yô, yange nder mbakpenev shin ku je kpaa. (Yohane 11:43, 44) Uivande mban ka akaa a i nger ken akaa a mbayiase man anyiman a lu shami kpaa ga yô. Mbaihomov mba Yesu je kpaa yange ve lumun er a ‘er uivande kpishi.’—Yohane 11:47, 48.
17 Yesu yange zende hen tar na cii, lu tesen ior kwagh u Tartor u Aôndo. (Mateu 4:17) Shi yange ver ikyav i hemban cii i ishimawan man mnorom u norom ga la. Shin zum u mbahenen nav yange vea er sha ishima na ga je kpaa, a ôr kwagh sha imo mhôôn er: “Mimi je, jijingi yô, rumun, kpa iyol yô, ngi a agee ga.” (Marku 14:37, 38) Nahan cii kpaa, Yesu yange tese ishima i tseen man ishigh ki tsughul sha a mba yange ve venda mimi shi ve lu eren atsanaior ican kpaa la. (Mateu 23:27-33) U hemban cii yô, yange dondo ikyav i Ter na u lun a dooshima la. Yesu yange lumun sha u una kpe je kpaa sha ci u uumace mba ve yen ne ve̱ zua a ishimaverenkeghen i ken hemen yô. Kape i lu je ve, se fatyô u ôron er Yesu ka makuli u zuan a mfe u Aôndo ne! Een, un ka makuli u a lu uma yô! Kpa er nan se kaa ser makuli u a lu uma laa? Ngun va a vese hen kpo u sha utar u uma na la ve.
YESU NYIAN
18. Ka nena i doo u se nenge Yesu Kristu nyiana?
18 Shin er Bibilo i er kwagh u ku u Yesu nahan kpaa, ngu uma hegen! Jim je yô, ior uderi imôngo mba ken derianyom u hiihii C.E. la yange ve nenge sha ashe ave er lu mimi i nder un shin ku yô. (1 Mbakorinte 15:3-8) Er i tsenga ôron la nahan, ken hemen yô a za tema ken uwegh ku yanegh ku Ter na man a kegh sha u una va ngohol tahav mbu tor sha. (Pasalmi 110:1; Mbaheberu 10:12, 13) Nahan ka nena i doo u se nenge Yesu nyiana? Doo u se nenge er un ka wanikundan u lun aa tahav shio u i gbir shin anar yôô? Shin er ka or u nan lu ken ican u i lu wuan yôô? Ei. Un ka or u ageegh, Tor u hemen! Man shi ca a gba ga tsô, una tese hemen na sha tar wase u u lu a mbamzeyol ne.
19. Kanyi kwagh Yesu una er ca ga ken hemene?
19 Ken Mpase 19:11-15, i pase kwagh u Tor Yesu Kristu vie vie er ngu van a zege utaha sha u va timin mbaaferev. A torough Orhemen u sha u a iv a dooshima ne iyol u been a ican i yan i i tser umiliôn nyian yum ne tsô! Man shi kape i torough un iyol kpaa u wasen mba ve lu nôngon sha u vea kav ikyav i vough i yange ver shighe u lu shin tar je la. (1 Peteru 2:21) A soo sha u una kura ve una due a ve kera ken “ityav mbi iyange i vesen i Aôndo, Uhembanagee” mbi mbi lu van iuu, mbi ashighe kpishi i yer er Armagedon la, sha er vea lu mba lun uma gbem sha won shin tar sha ikev i Tartor u Aôndo u sha la yô.—Mpase 7:9, 14; 16:14, 16.
20. Kanyi Yesu una er sha ci u uumace shighe u Hemen na u Anyom Dubu laa?
20 Zum u Hemen u Anyom Dubu u bem u Yesu u i tsengaôron la yô, una er uivande sha ci u uumace cii. (Yesaia 9:6, 7; 11:1-10; Mpase 20:6) Yesu una bee hanma angev cii man una va a mkur u ku. Una nder ior ubiliôn sha er ve kpaa vea zua a ian i lun uma gbem sha won shin tar yô. (Yohane 5:28, 29) A saan we iyol u henen kwagh u Tartor u Mesiya ne seer ken ityough ki ken hemen. Fa kwagh ne nahan wer: Se fatyô u henen cuku tsô e̱r mlu u kpilighyol u uuma asev vea lu keregh sha ikev i hemen u Tartor la ga. Nenge i lu a inja u fan Yesu Kristu seer sha wono! Een, ka keng u mayange se hungur a Yesu ga yô, un u a lu makuli u lun uma u una na se zua a mfe u Aôndo u una va a uma u tsôron la.
[Footnotes]
a Mnger ne yange wase Tartor u Roma u ngohol kpandegh tsembelee. Sha nahan yô, Agusetu wase u van a m-iv u kwaghôron u profeti sha kwagh u orhemen u una ‘na or u ngohol kpandegh sha apera sha u a̱ nyôr ken ijiir i tartor la’ a mfe na shio. Kwaghôron u profeti shon ne môm yange tsengakaan er “Ortaregh u ikuryan,” shin Mesiya la, ‘una saa’ sha ayange a or u nana ngohol tahav mbu orhemen ne. Yange i wua Yesu sha shighe u hemen u or u kar tile sha ityough ki Agusetu la, Tiberiu.—Daniel 11:20-22.
b Mbayuda mba ngise mbara yange ve vanden henen kwagh sha ulahadi mbaanyomov. Ikav i tesen yô, di vough er hanma iyange i sha utaankaruhar yange i lu iyange i Memen nahan, hanma inyom i sha utaankaruhar di kpaa yange i lu inyom i Memen.—Ekesodu 20:8-11; 23:10, 11.
KAR MFE WOU
Tsombor u Yesu u na ishuen na er un ngu Mesiya nena?
Ka akaaôron a profeti sha kwagh u Mesiya a nyi a iv ken Yesu?
Aôndo yange tese jighilii er Yesu ka Un u i Shighe un Mkurem la nena?
Er nan Yesu a lu makuli u lun uma u zuan a mfe u Aôndo?
[Ngeren u caghen a cagh u sha peeji 37 la]
AKAAÔRON A PROFETI SHA KWAGH U MESIYA A GENEGH A TSER TSER
KWAGHÔRON U PROFETI IHONGO LA M-IV
UMA NA IYEV
Yesaia 7:14 Iniunkwase mar un Mateu 1:18-23
Yeremia 31:15 I wua anikundanev zum Mateu 2:16-18
u i mar un kera la
TOM NA
Yesaia 61:1, 2 Tom u Aôndo wa un la Luka 4:18-21
Yesaia 9:1, 2 Tom la na ior Mateu 4:13-16
nenge a zege iwanger
Pasalmi 69:9 Lu a ishima i tseen sha Yohane 2:13-17
ci u iyou i Yehova
Yesaia 53:1 I na jighjigh ken a na ga Yohane 12:37, 38
Sekaria 9:9; M-nyer ken Yerusalem sha Mateu 21:1-9
Pasalmi 118:26 wan u ngôjaki; i suu un
er ka tor shi er ka un shon u
a lu van ken iti i Yehova la
MTEE U I TEE UN LA MAN KU NA
Pasalmi 41:9; 109:8 Apostoli môm ban a jighjigh Aerenakaa 1:15-20
u nan; a nenge Yesu mker man
ken hemen yô i ver orgen
sha ityough nagh
Sekaria 11:12 I tee un sha agbenger a Mateu 26:14, 15
azurfa 30
Pasalmi 27:12 I er shiada mbaaie Mateu 26:59-61
sha a na
Pasalmi 22:18 I er ishor sha akondo a na Yohane 19:23, 24
Yesaia 53:12 I ôr iyenge na imôngo a Mateu 27:38
mbaasorabo
Pasalmi 22:7, 8 I naha un tar zum u lu kpen la Marku 15:29-32
Pasalmi 69:21 I na un kwagh u angen Marku 15:23, 36
Yesaia 53:5; I kuma un Yohane 19:34, 37
Sekaria 12:10
Yesaia 53:9 I ii un a mbainyarev Mateu 27:57-60
Pasalmi 16:8-11, NW, I nder un cii man mhee Aerenakaa 2:25-32;
ngeren u shin kpe la kuma ye 13:34-37
[Foto u sha peeji 35 la]
Aôndo yange na Yesu tahav mbu been mbauangev iangev