Ityough 14
Ka Tahav Mbu Ana I Gbe u Ú Fa?
1, 2. Hanma inja utaha cii ngi vihin iyoloo? Na mpase.
“TAHAV” ka ishemberti i vihin tsung ken ato a ior kpishi. Se fatyô u kaven kwagh ne, sha ci u ashighe kpishi ka i er aa tahav sha inja ga—hen ijiir tom, ken tsombor, man sha ikev i ugomoti kpaa. Bibilo kaa vough nahan er: “Or ka nana lu a tahav sha orgen yô, nan eren nan ican.” (Orpasenkwagh 8:9) Een, mbakpishiv hemen mbagen sha u eren ieren i sha ipila man i nengen a iyol ve tseegh kpaa.
2 Kpa ka hanma tahav cii mbu lu mbu vihin iyol ga. Ikyav i tesen yô, a fatyô u kaan er iyol yase ngi aa tahav sha avese. Ka i “na se ikaan” er se̱ ôô, se̱ ya kwagh, se̱ ma kwagh, shi se̱ yav kpaa. Kwagh ne ka sha mkighirii? Ei. U eren sha asaren angan ne ka sha ci u mkpeyol wase. Shin er u eren sha ikyaan i iyol yase la i lu kwagh u sha awashima ga nahan kpaa, anza utaha agen nga a i gbe u se na iyol yase shami sha msoo wase yô. Nenge ase akav agenegh.
TAHAV MBU HEMBAN CII LA
3. Er nan i yer Yehova vough er “Ter Uhembanagee”?
3 Hemba kwa 300 nahan ken Bibilo, i yila Yehova er “Ter Uhembanagee.” Or u nan lu uhembanagee yô ka u nan lu aa tahav mbu hembancii yô. Kanyi i ne Yehova ian i aren sha mlu nee? Mpase 4:11 na ikar er: “We, Ter Aôndo wase, U kuma u ngohol iengem man icivir man agee gadia U gba akaa cii man ka sha ishima You kpaa a lu, shi i gbe a kpaa ye.”
4. Ka nena Yehova a tsough er una yar tom aa tahav nava?
4 Er a lu Orgban wase yô, Yehova ngu a ian i eren tahav nav sha er a tsough u eren la cii. Alaghga kwagh ne una ta se mciem iyol, hemban je yô zum u se kav “mvese u agee a” Aôndo la. I yila un er “Aôndo Uhembanagee”—myer u ken zwa Heberu yô a tese mkav u tahav mbu hembancii la. (Yesaia 40:26; Genese 17:1) Nahan kpaa, Yehova ngu a tese tahav nav sha gbenda u sha erdoo, sha ci u mlu na u hemban cii yô ka dooshima.—1 Yohane 4:16.
5. Er nan i taver u lun sha ikev i tahav mbu Yehova ga?
5 Shin er Yehova yange ta icin er una va a mtsaha sha mbaasorabo mba ve vende u geman asema nahan cii kpaa, Mose yange fa un er sha kpôô yô “Un ka Aôndo; Aôndo u jighjigh, u A we iko sha ikuryan man erdoo a mba A doo ve ishima man ve we atindi Na iko.” (Duteronomi 7:9) Nenge ase sha wono! U a lu aa Tahav mbu Hembancii sha tar la kighir se er se̱ civir un ga. Kpa, ka se kporom ikua a na sha ci u dooshima na la. (Mbaromanu 2:4; 5:8) U nan iyol sha ikev i tahav mbu Yehova la ka kwagh u leghem iyol jim, sha ci u atindi a na ka a er tom sha ci u iwasen yase i hemban.—Pasalmi 19:7, 8.
6. Kwagh u tahav yange va ken Sule u Eden nena, man kanyi yange i due kere?
6 Mbamaren asev mba hiihii mbara yange ve venda hemen u Aôndo. Yange ve soo er vea tsua kwagh u a lu u dedoo man ua lu u bo yô ayolave. (Genese 3:4-6) Sha ci u kwagh ne yô, i zenda ve ken ya ve u Paradiso la kera. Ken hemen yô Yehova na uumace ian sha u ve̱ ver tahav vev sha er vea fatyô u lun sha inja, kpa a mbamyina vev heregh, shin tar yô. Mbautahav mban ka unô, man ka nena Aôndo a soo er se̱ na iyol yase sha ikev ve?
‘TAHAV MBU SE LU MBU SHA IKEV LA’
7. Ka unô ve lu ‘tahav mbu se lu mbu sha ikev’ laa, man ian ve la zua sha tahav mbu Aôndo nena?
7 Apostoli Paulu yange nger er: “Hanma or u uma nana̱ ungwan imo i tahav mbu nan lu mbu sha ikev la, gadia ma tahav mbu ga, saa mbu mbu dugh her Aôndo la.” Ka unô ve lu ‘tahav mbu se lu mbu sha ikev’ laa? Mkaanem ma Paulu ken avur a a dondo la tese er ka tahav mbu ugomoti mba uumace. (Mbaromanu 13:1-7; Titu 3:1) Ka Yehova yange hii van aa tahav mbu ugomoti mba iorov ga, kpa mba her ka sha ian nan na. Sha nahan yô Paulu yange nger er: “Mbu mbu lu her ne kpaa, ka Aôndo je A ver ye.” Kwagh ne tese nyi sha tahav mbu tara? A tese er mbu ken ijime, shin mbu yina, sha tahav mbu Aôndo. (Yohane 19:10, 11) Sha ci u nahan yô, zum u ahendan a gbe hen atô u tindi u or man tindi u Aôndo yô, ka u Mbakristu vea yar tom sha imoishima ve i i har sha ityesen i Bibilo la kpee je. Ka u vea “hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior.”—Aerenakaa 5:29.
8. Ú zough a iwasen hen tahav mbu u lu sha ikev i mbu la nena, man ka inja nena ú tese mne wou sha ikev i mbu?
8 Nahan cii kpaa, ashighe kpishi, tahav mbu gomoti mbu se lu sha ikev i mbu ne ka mbu yar tom sha u lun ‘ortom u Aôndo sha u i doo se.’ (Mbaromanu 13:4) Sha nyi igbenda? Ka shami, hen ase sha ityom imôngo i tahav mbu vesen mbun ka mbu er la, anza er u tindin a uwashika, dasenda man mbapirin usu, mba sôron ajiir, man takerada u henen. “Ka sha ci u nahan ne lu tan kpandegh kpaa ye,” kape Paulu nger la, “gadia ve ka mbatomov mba Aôndo, ka sha kwagh ne je ve ver ishima sha mi ye.” (Mbaromanu 13:6) Sha kwagh u kpandegh ku tan shin nyityôkwagh igenegh i sha tindi yô, gba u se “lu a ieren i mimi sha akaa cii.”—Mbaheberu 13:18, NW.
9, 10. (a) Tahav mbu se lu mbu sha ikev la mbu nyôr ken awashima u Aôndo nena? (b) Er nan a lu shami ga u hendan a tahav mbu se lu mbu sha ikev laa?
9 Ashighe agenegh, tahav mbu vesen ne ka mbu yar tom a tahav vev sha inja ga. Ngun ne yange se u lun sha ikev ve shinii? Ei, yange ga. Yehova nengen a aeren a shami ga a mbautahav mban. (Anzaakaa 15:3) Mne u a ne hemen u or ian la ka u kaan er a gema ashe kera sha hôngor ve la ga; shi ngu a ishimaveren er se̱ er nahan kpaa ga. Mimi je, shi ica ga tsô Aôndo una “hembe ityartor igen ne cii avur avur,” una gema una ver hemen u gomoti na u perapera la sha ityough ki í. (Daniel 2:44) Kpa cii man kwagh ne una er yô, mbautahav mban mba eren tom u u lu ivin awashima yô.
10 Paulu yange ta iwanger er: “Or u nan hendan a tahav mbura yô, ka Aôndo u A ver mbu la je nan lu hendan a Na ye.” (Mbaromanu 13:2) Tahav mbu vesen mbula ka Aôndo “a ver mbu” ye sha ci u ka mbu wase sha u akaa a̱ lu sha inja, man a mlu ne shio yô a lu mzughul man aahe una ya tor ye. U hendan a mbu la a zua sha icighan ruamabera ga man shi a lu ibumegh kpaa. U tesen ikyav yô: Tôô wer i pav u man uikoron mbara ve kôr ivav la. Shin er uikoron mbara ve lu kposo a iyol nahan kpaa, mba yaren tom sha anshighe kpeghee. U saghen ve er shighe a lu a kuma ga la una va a kwagh u zaniyol. Sha gbenda shon môm, tahav mbu ugomoti mba uumace mban yange ve lu ken awashima u hiihii u Aôndo la ga. Nahan cii kpaa, saa shighe u Tartor na ua va hemen sha tar cii la, kpa hegen yô ka ugomoti mba uumace ve ker tar ve til a mi ijiir i môm, ve lu eren kwagh u a nyer vough a ishima i Aôndo sha ci u shighe u hegen ne ye. Sha nahan yô doo u se za hemen u lun sha ikev i mbautahav mba vesen mban, er se lu hemban ungwan tindi u tahav mbu Aôndo la.
TAHAV MBU KEN TSOMBOR
11. Ú pase tindi u lun ityough la nena?
11 Tsombor ka mzough u hiihii u mtem u uumace. Ken ú yô nom man kwase vea fatyô u zuan a mlu imôngo u doon kpishi, man ônov kpaa a fatyô u kuran ve shi nan ve ityesen sha ci u ve̱ hingir ior yô. (Anzaakaa 5:15-21; Mbaefese 6:1-4) Imba kwagh u i ver sha icivir ne gba u a sôr a ver vough sha er una wase mba hen tsombor u lun ken bem man mzough kpaa yô. Gbenda u Yehova a we ishima u una er kwagh ne yô ka sha kwagh u hemen, u i ôr kwagh shami, ken 1 Mbakorinte 11:3 la er: “Ityough ki hanma nomsoor yô, ka Kristu, man ityough ki kwase yô, gema ka nom, man ityough ki Kristu yô, ka Aôndo je.”
12, 13. Ka an nan lu ityough ken tsomboro, man kanyi a fatyô u henen sha gbenda u Yesu ka a tese hemen na laa?
12 Nom ka ityough ki tsombor. Nahan cii kpaa, ityough ki genegh ki hemba nan—ka Yesu Kristu. Paulu yange nger er: “Ne noov, kasev enev ve̱ doo ne asema di er Kristu kpaa, nongo Na u doo Un ishima man A ne iyol Na sha ci u u nahan.” (Mbaefese 5:25) Nom nana lu tesen mlu u nan lu sha ikev i Kristu la zum u nan er a kwase u nan sha gbenda u Yesu ka a er a tiônnongo hanma shighe la. (1 Yohane 2:6) I na Yesu tahav mbu vesen kpishi, kpa ka a yar tom a mbu sha uee tsung, sha dooshima, man ishimawan kpaa. (Mateu 20:25-28) Er lu or la, mayange Yesu yar tom a ian na i utaha la daeng ga cii. Yange lu “ishima legh legh, man . . . kehen ityough kpaa ga,” shi yange yila mbadondon nav er “akar” a u ma yila ve er “ikpan” la. “Mo Me na ne mmem,” yange er ityendezwa a ve nahan, man ka kwagh u a er kpaa je la.—Mateu 11:28, 29; Yohane 15:15.
13 Ikyav i Yesu la i tese noov er hemen u Orkristu ka ian i eren nomor ga. U ma i lu nahan la yô, gema ka ian i icivir i nan man i nan iyol sha dooshima kpaa. Ngun ne yange u nzughul a u ú er ivese a nan la sha iyol shin sha zwa kpaa. (Mbaefese 4:29, 31, 32; 5:28, 29; Mbakolose 3:19) Aluer Orkristu nana er a kwase u nan daeng sha imba gbenda ne yô, ityom i nan igen i dedoo la cii ia kera lu a iwasen ga, man mbamsen mba nan kpaa a venda ve.—1 Mbakorinte 13:1-3; 1 Peteru 3:7.
14, 15. Ka nena mfe u Aôndo ka a wase kwase u lun sha ikev i nom u nana?
14 Zum u nom ka nana dondo ikyav i Kristu yô, ka i hemba lun kwase u nan heghema u eren sha mkaanem ma Mbaefese 5:22, 23 la er: “Kasev, ungwan nen imo i noov enev er ka Ter nahan. Gadia nom ka ityough ki kwase di er Kristu kpaa A lu ityough ki nongo Na nahan.” Vough er i lu u nom nana ungwa Kristu nahan, kwase kpaa gba u nana ungwa nom u nan keng. Bibilo shi i pase gbar gbar er kasev mba injaav vea zua a icivir man iwuese sha ci u kwaghfan ve u hen Aôndo la man tom u ve eren sha gbashima la.—Anzaakaa 31:10-31.
15 M-ongo u kwase Kristu nan ongo nom u nan la ka sha akaa cii ga. Inja i kwagh ne yô ka Aôndo a ungwa ye ka or ga zum u u ungwan nan sha ma gbenda a lu u vihin tindi u Aôndo yô. Hen shighe la je kpaa, m-tile u dông u kwase la a lu sha “ishima i legh legh man u lun ving.” Ikyav i lú i tesen er mfe u Aôndo la na nan hemba ngun kwase u injaa. (1 Peteru 3:1-4) Kwagh ne una lu mimi nahan kpaa hen Orkristu u kwase u nan a lu u nan jighjigh ga la. M-dondo u nan lu dondon akaawan a Bibilo la gba u una na nana hemba lun nom u injaa.
16. Ka nena mbayev vea dondo ikyav i Yesu zum u a lu wanye laa?
16 Mbaefese 6:1 pase tom u uôn, kaa er: “Ne ônov, ungwan nen imo i mbamaren enev [ken Ter]. Gadia ka nahan je i lu vough ye.” Mbayev Mbakristu ka ve dondo ikyav i Yesu, un u yange za hemen u lun sha ikev i mbamaren nav er a lu vesen la. Er lu wanyenomso u ungwan kwaghwan yô, a “lu yemen hemen hemen sha mfe man ivesen, man Aôndo kpaa rumun Un, ior kpaa rumun Un.”—Luka 2:51, 52.
17. Gbenda u mbamaren ve yar tom a tahav vev la una fatyô u lun a nyi utaha sha mbayeve?
17 Gbenda u mbamaren ve eren ityom ve la ka ú ua na ônov vev vea na tahav vev icivir shin vea hendan a mbu ye. (Anzaakaa 22:6) Nahan doo u mbamaren vea pine ayolave er, ‘Mo m yaren tom aa tahav av sha dooshima shin ka sha nom-oro? M ngu a iko i wan gaa?’ Ormaren u cian Aôndo yô gba u nana lu a dooshima shi nana lu a mhôônom ma zungwen, nahan cii kpaa shi nana tile dông sha u eren sha atindi a Aôndo. Sha kwagh ne yô, Paulu yange nger vough nahan er: “Ne uter kpaa, de eren nen a ônov enev er vea yuwe ga [jighilii yô, ‘de naan ve ishimavihin ga’] kpa yese nen ve sha mkôôm man kwaghwan u Ter.”—Mbaefese 6:4; Mbakolose 3:21.
18. Ka nena i gbe u mbamaren vea na tsaha?
18 Mbamaren ve̱ nenge sha igbenda ve i tesen la dedoo, hemban je yô aluer sar ve ka ônov vev ve̱ ungwa shi ve̱ va ve a iember yô. (Anzaakaa 23:24, 25) Ken Bibilo yô, tsaha ka gbenda u vesen u nan ityesen. (Anzaakaa 4:1; 8:33) I zua ú ijiir i môm a dooshima man ishima i legh legh, ka ishimavihin man ipila ga. Nahan yô, mbamaren Mbakristu gba u vea yar tom sha kwaghfan man vea kôr ayolave tsaha zum u ve lu tsahan ônov vev yô.—Anzaakaa 1:7.
TAHAV KEN TIÔNNONGO
19. Ka nena Aôndo a sôr a ver sha u mlu u vough a lu ken tiônnongo u Kristu?
19 Er Yehova a lu Aôndo u saren a sar ga yô, ka sha inja u henen er una na tahav mbu mser u vough sha u mbu hemen ior nav yô. Sha kwagh ne yô, a tsua Yesu er a̱ lu Ityough ki tiônnongo u Mbakristu. (1 Mbakorinte 14:33, 40; Mbaefese 1:20-23) Sha ikev i hemen u Kristu u i nengen a mi ga la, Aôndo na ian sha ci u mser u i ser i ver sha u mbatamen ken hanma tiônnongo ve̱ kura ikumuile sha gbashima, sha asema a ve, man sha dooshima kpaa la. (1 Peteru 5:2, 3) Udiakon ka ve wase ve sha akaa kpishi shi ve na iwasen i injaa i kwagh a gbe shami la ken tiônnongo.—Mbafilipi 1:1.
20. Er nan i gbe u se na iyol yase sha ikev i mbatamen mba i tsough ve ken Kristu la, man er nan kwagh ne a lu a iwasena?
20 Sha kwagh u mbatamen Mbakristu yô, Paulu yange nger er: “Ungwan nen imo i mbahemenev enev, hide nen a ayol a en ijime hen ve gadia mba kuran uuma enev er ka ior mba vea za pase kwagh u ve er la keng nahan. Ve̱ er nahan saan saan i de lu sha ishima i vihin ga, gayô, á lu ne a inja ga.” (Mbahebru 13:17) Ka sha kwaghfan, Aôndo a we Mbakristu mbakuran tom er ve̱ nengen sha mbamgbe mba ior ken tiônnongo ye. Mbatamen mban tôô ayolave er ve mba mbahemenev mba kwaghaôndo ga. Mba di mbatomov man ikpan i Aôndo tsô, mba ve lu nengen sha mbamgbe mba mbagenev mba civir a ve imôngo la, di vough er Orvesen wase Yesu Kristu, yange er nahan. (Yohane 10:14, 15) U fan er ior mba ve kom sha er Icighanruamabera a kaa la mba veren ishima sha mzehemen wase man mvese wase u ken jijingi la ka a taver se asema u eren tom a ve imôngo man shi ungwan ve kpaa.—1 Mbakorinte 16:16.
21. Ka nena mbatamen mba i tsough la ka ve ker sha u wasen Mbakristu mbagenev ken jijingi?
21 Ashighe agenegh, alaghga iyôngo ia tsume nahan ia tagher ishigh a m-anger u akaa a taregh. Sha ikev i hemen u Orkuranilev u Tamen la, mbatamen mba ve lu mbakuranilev ne ka ve lu tsevaa sha u kaven mbamgbe mba ior mba ve lu sha ikev ve la man ve nôngo sha u nengen sha ave keve keve. (1 Peteru 5:4) Ka ve za hen mba ken tiônnongo ve za na ve mkaanem ma nan ishimataver. Er ve fe er Diabolo ka a keren sha u una vihi bem u a lu hen atô u ior mba Aôndo la yô, mbatamen ka ve tese kwaghfan u a dugh sha la sha u nengen sha nyityô mzeiyol u a ve cii. (Yakobu 3:17, 18) Ka ve er tom taveraa sha u van a mzough man mlu u ken jighjigh u nan môm, kwagh u Yesu iyolna yange er msen shami la.—Yohane 17:20-22; 1 Mbakorinte 1:10.
22. Ka nyi iwasen mbatamen ka ve na zum u i er kwaghbo yôô?
22 Man aluer Orkristu nan ngu yan ican i kwaghbo shin nan ule sha ci u nan er isholibo yum yee? Kwaghwan u leghem u ken Bibilo kua mbamsen mba sha gbashima mba mbatamen sha ci u nan la vea fatyô u wasen nan u hiden sha mlu u nan u gbang gbang ken jijingi la her. (Yakobu 5:13-15) Ior mban, mba i tsou ve sha icighan jijingi ne, shi mba aa tahav mbu nan mtsaha man mkôôm hen u nan er kwaghbo shin nan anger mlu waeng u tiônnongo ken jijingi man u sha aeren la. (Aerenakaa 20:28; Titu 1:9; 2:15) Sha u veren tiônnongo waeng yô, alghga a gba kpee u ior vea pase kwaghbo u vesen u ve fe er orgen er la. (Levitiku 5:1) Aluer Orkristu u nan er isholibo i vesen la nan lumun tsaha u ken Icighanruamabera la man mkôôm shi nan tese ikyav er nan zungwe sha mimi yô, a fatyô u wasen nan. Ka mimi, mba ve ze hemen u peren tindi u Aôndo a mzungu shio yô a dugh ve ken tiônnongo kera.—1 Mbakorinte 5:9-13.
23. Kanyi mbakuran mba ken Kristu ka ve na sha ci u mdoo u tiônnongo?
23 Bibilo yange i tsengaôron er sha ikev i Tor Yesu Kristu yô, a tsua ior mba ve kom dedoo ken jijingi yô sha u ve̱ naan msurshima, mkor, man mmem hen ior mba Aôndo. (Yesaia 32:1, 2) Vea lu ken hemen sha u lun mbaivangeli, mbakuranilev, man mbatesen kpaa sha u van a mvese u ken jijingi. (Mbaefese 4:11, 12, 16) Shin er mbakuran Mbakristu alaghga ashighe agen vea na tsaha, vea na myange, shi vea na kwaghwan hen mba nanjighjigh nahan kpaa, u yaren tom sha ityesen i dedoo i mbatamen i i har sha Mkaanem ma Aôndo la ka a wase hanma or cii u lun sha gbenda u yemen ken uma la.—Anzaakaa 3:11, 12; 6:23; Titu 2:1.
NGOHOL MNENGE U YEHOVA A NENGEN TAHAV LA
24. Ka sha nyi kwagh i karen se hanma seve?
24 Nomsoor man kwase mba hiihii mbara yange i kar ve sha kwagh u m-ungwa ve u ungwan imo i utaha la. Ka kwagh u kpilighyol ga, se mba tagher ishigh a imba ikaren la hanma iyange. Satan Diabolo kende a jijingi u ityough ki taver ken atô u uumace. (Mbaefese 2:2) I tôô mlu u sha tseeneke la hingir inja er a hemba doon a u ungwan imo i mbautahav yô.
25. Ka mbamtsera mba nyi ve lu ken mvende u vendan jijingi u taregh u ityough ki taver la man lun sha ikev i tahav mbu Aôndo shin mbu a ne ian er mbu lu laa?
25 Nahan cii kpaa, gba u se venda jijingi u tar u ityough ki taver la keng. U eren nahan la, se kav ser u ungwan kwagh la ka a va a mbamtsera mbavesen. Ikyav i tesen yô, se yange asema a nyian man lanshima u mba van a mzeiyol hen mbahemenev mbatarev ka ve shi zuan a mi la. Se pande ayôôso a a ngee ken icombor kpishi la. Man shi se ember mbamtsera mba mlu u dedoo, u dooshima u ka i zua a mi sha u kohol imôngo a Mbakristu mbagenev mba nanjighjigh la. U hemban cii yô, m-ungwa u se ongo Aôndo la una va a mlu u dedoo hen hen Yehova, Tahav mbu Hembancii la.
KAR MFE WOU
Yehova eren tahav nav nena?
Ka unô ve lu ‘tahav mbu se lu mbu sha ikev’ la, man ka nena se za hemen u lun sha ikev ve?
Kanyi tom tindi u lun ityough la a ver sha hanma or ken tsomboro?
Ka nena se tese iko i wan yase ken tiônnongo u Kristu?
[Ngeren u kiriki u a lu sha peeji 134 la]
U HIDEN A IYOL IJIME, KA U GBAN A GBA GA
Sha kwaghpasen ve u ken igbar la, Mbashiada mba Yehova ka ve tese uwegh sha Tartor u Aôndo er ka ú tseegh u lu ishimaverenkeghen i uumace i van a bem man mkor u mimi ye. Kpa mba yôôn Tartor u Aôndo sha gbashima ne mayange mba keren u gban ugomoti mba ve lu sha ikev ve la ga. Sha u lun kposo yô, Mbashiada mba môm ken mba ve hembe tesen icivir i nan shi ve hembe kuran atindi kpaa yô. “Aluer ukwaghaôndo cii vea lu er mbashiada mba Yehova nahan yô,” kape ortom u ken tar ugen ken Africa yange kaa la, “man se lu a iwoo ior ga, uya mba hemben nyôron ihula ga, daeng u agumaior ga, shin mba nyôron gaadi man ubom mba bughur yemen ca la kpaa ga. A senda ayou hanma shighe kpaa ga.”
Er ve kav kwagh ne nahan yô, mbatomov ken ityar kpishi na ian er Mbashiada ve̱ er tom u kwaghpasen ne a m-yange shio. Ken ityar igen di yô, mba m-wuhe shin mbamyange kpaa i kar a ve kera zum u mbautahav va kav er Mbashiada mba Yehova ve ne ior u eren kwagh u dedoo yô. Ka vough er apostoli Paulu yange ôr sha kwagh u lun sha ikev i tahav mbu se lu mbu sha ikev la nahan er: “Yô, eren kwagh u dedoo tsô nana wuese we.”—Mbaromanu 13:1, 3.