Ityough Itiankarinyiin
Tahav Mbu Ishimaverenkeghen i Mnder u Shin Ku La
1. A ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la shio yô, mlu u mbakpenev ma a lu nena?
I LU nahan or u nan doo ú ishima nan saa ku vee? Aluer mnder u shin ku ngu ga yô, mayange ishimaveren ia lu ér yange ú shi ú tsa ú nenge a nan sha won ga. Mlu u nan una za hemen u lun di er Bibilo i pase nahan. i kaa ér: “Mbakpenev yô, fa ma kwagh ga, . . . gadia ma tom shin mhen shin mfe shin kwaghfan mba shin Sheol [ka uwar je la] henpe u ze la ga.”—Orpasenkwagh 9:5, 10.
2. Mnder u shin ku la na yô se mba a ishimaveren i kpilighyol i nyi?
2 Kpa Yehova zungwe mhôônom bugh gbenda sha ikyev i mnder u shin ku la sha er ikyum i mba ve kpe la vea nder shin ku vea hide a ember uma gbem sha won yô. Inja na yô, ú fatyô u lun a ishimaverenkeghen i nan we msaanyol wer, yange sev a hungwa a av ken tar u he ú Aôndo la yô, ú fatyô u shi hiden lun vea mba doon we ishima mba ve lu mnya shin ku hegen ne.—Marku 5:35, 41, 42; Aerenakaa 9:36-41.
3. (a) Ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la i wase tsung sha u ivin awashima u Yehova sha igbenda i vesen nena? (b) Ka hanma shighe nahan ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la i hembe lun imbor i nan se agee ciilii?
3 Mnder u shin ku la na yô, ityôkyaa kera ngi i se cian ku gighir gighir ga. Yehova una fatyô u den ér Satan a̱ er nyityô kwagh i a soo cii sha iniôngon i a nôngon ér una tese mimi u ishenge i yange senge ér “hanma kwagh u or nan lu a mi cii, nana na sha ci u uma u nan” la; kpa kwagh la una bula mbaperapera mba civir Aôndo gbem ga. (Yobu 2:4) Yesu yange za hemen u lun perapera hen Aôndo zan zan ar ken ku, nahan Aôndo nder un shin ku kôndo a na za ngu sha. Sha nahan yô, Yesu hingir u za nan injar i naagh ku uma na u vough la sha ishigh ki ikyônough ki torough ki shaagh ki Ter na, man kwagh ne gema war uma wase. Shi ka mnder u shin ku la a ne ve, mba ve lu “anikumuile u kpeghee,” ve lu mbayandyako a Kristu imôngo la kpaa, ve lu a ishimaverenkeghen i za lun vea na imôngo sha Tartor u sha la ye. (Luka 12:32) Hen mbagenev yô, ishimaverenkeghen ngi i vea va nder shin ku vea lu uma ken paradiso shin tar. (Pasalmi 37:11, 29) Mbakristu cica cii ka vea tagher ishigh a ameen a á ver uma ve sha zongo yô, ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la i lu imbor i nan ve agee “a hemban la.”—2 Mbakorinte 4:7.
Er I Hii Ve Ishimaverenkeghen Ne i Lu Ityôgh Ki Jighjigh u Nan u Mbakristu Yô
4. (a) Ityesen i mnder u shin ku la ka “kwaghôron u hiihii” inja nena? (b) Tar jimin cii yô, ú nenge ityesen i mnder u shin ku la nena?
4 Er i nger ken Mbaheberu 6:1, 2 nahan, ityesen i mnder u shin ku la ka “kwaghôron u hiihii” je. Ka môm ken imaagh ki jighjigh u nan ki aluer se wa ki ga yô, se fatyô u hingir Mbakristu mba vian tsema tsema ga je la. (1 Mbakorinte 15:16-19) Nahan kpa tar yô, ú fa ityesen i Bibilo í mnder u shin ku la ga. Er ior kpishi ve ban a mlu u ken jijingi la yô, mba hemban nengen ér uma ugen kera ngu mape ga saa ungun tseegh. Sha nahan yô ka ve har uma ve cii sha u keren msaanyol. Shi mbagenev mbá eren ukwaghaôndo mba uter—ambaaior ne nga ken Mbakristu Mbaaiev man ken ukwaghaôndo mbagenev kpaa cii—ve yô mbá henen ér kwagh ngu ken orumace u a kpen ga yô. Kpa imba jighjigh u nan la i zua sha ityesen i Bibilo í mnder u shin ku la ga, sha ci u aluer mimi je or ka nana kpe kpa kwagh ugen ken a nan a lu her uma yô, ityôkyaa ia lu i nderen or shin ku ga. Ka a̱ ngure nôngon ér a magh atesen a ahar ne yô, anzughul a ngee kpishi, kpa ishimaverenkeghen yô i gema i lu ga. Se wase mbaasemaamimi mba i sar ve u fan mimi mbara nena?
5. (a) Cii man or nana̱ kav kwagh u mnder u shin ku la i wanger nan yô, kanyi i gbe u nana hii fanaa? (b) Ka avur a ruamabera a han ú fatyô u bughun pasen or mlu u mbakpeneve? (c) Aluer Bibilo i or nan lu a mi la i gema i yer a yer mimi yô, kanyi se fatyô u erene?
5 Cii man ambaaior la a̱ kav e̱r mnder u shin ku la á lu naagh ku vesen je i gande ôron yô, gba u vea vande fan kwagh u mlu u mbakpenev la doo doo a kuma ve. Ashighe kpishi ka a̱ ôr avur a ruamabera kpuaa tseegh kpa kwagh ne a wanger or u mimi u ken Bibilo la a lu saren nan yô. (Pasalmi 146:3, 4; Orpasenkwagh 9:5, 10) Nahan kpa, mbamgem mba Bibilo kpishi ainge yer mimi la sha u tesen ér uumace mba a jijingi u a kpen ga yô. Nahan alaghga a gba kpee u a time sha asemberatii a yange i yar tom a mi ken ijô i yange i hii ngeren Bibilo ken í la ve, kwagh ne una wanger ye.
6. Ú wase or sha u nana̱ kav inja i ishemberti i ken zwa Heberu i neʹphesh la man i ken zwa Grika i psy·khe la doo doo nena?
6 Ken mbamgem mba Bibilo mbagenev yô, í gema ishemberiti i ken zwa Heberu i í yer ér neʹphesh, kpa ken zwa Grika di í gem í yer i ér psy·khe la sha ishemberti i môm. Kpa ken mbamgem mba Bibilo mbagenev amba er Icighan Bibilo i ken zwa Tiv nahan yô, í gema asemberatii shon môm môm á ken ijô i hiihii ne ajiir agen ér “or” shin “or u uma” shin “uma” shin “kwagh u uma” je kpaa. Aluer se gbidye kwar zulee se nenge gbenda ú í yar tom a ishemberti i ken zwa Heberu man i ken zwa Grika ne yô, kwagh la una wase orhenen u nan lu a gbashima la u kaven e̱r asemberatii a ahar ne cii á til sha ior kua ishôso kpaa cii yô. Kpa mayange asemberatii ne tese ikyav i kwagh u í nengen a mi ga, á lu kpôô kpôô kpaa ga, kpa una fatyô u duen ken iyol i or kera zum u nan kpe la geman zan hemen u lun her uma mape gen ga.
7. Ú pase kwagh u Bibilo i er sha mlu u mba ve lu shin Sheol la nena? Mlu u mba ve lu shin Hade la di ye? Man mlu u mba shin Gehena di ye?
7 Í nger ishemberti i ken zwa Heberu i sheʼohl la sha myer u í yer i ken zwa Tiv ér “Sheol” la ken Icighan Bibilo hanma ijiir í i dugh cii, ishemberti i ken zwa Grika i haiʹdes la di í gema í nger i sha myer u í yer i ken zwa Tiv ér “Hade” la, shi kape ishember i ken zwa Grika i geʹen·na la kpa í gem i sha myer u i ken zwa Tiv ér “Gehena” je la. “Sheol” man “Hade” cii ka kwagh môm. (Pasalmi 16:10; Aerenakaa 2:27) Bibilo tese gbar gbar ér Sheol man Hade cii ka uwar u i iin mbakpenev shimi la, nahan ka ijiir i kuu, ka i uma ga. (Pasalmi 89:48; Mpase 20:13) Shi Ruamabera tese ér or a fatyô u hiden duen shin uwar kera ken mnder u shin ku. (Yobu 14:13; Aerenakaa 2:31) Kpa hide sha kwagh u Gehena yô, i tese ér mba ve ze shimi la mba a ishimaverenkeghen i tsan shi lun uma sha won ga, shi mayange i ôr kwagh ér or ngu shimi uma kpaa ga.—Mateu 10:28.
8. U fan kwagh u mnder u shin ku wanger wanger la una bende a mnenge u or man ieren i nan nena?
8 A pasen or akaa ne aa wanger nan cii yô, maa hen zum la a fatyô u wasen nan sha u nana̱ kav gbenda u mnder u shin ku la una lu nan a inja yô. Nana hii u kaven er Yehova a tese dooshima sha u nan imba naagh ku kpilighyol kun yô. Ijungwen i or u doon se ishima ka nana̱ kpe ve se zungwen la kpa ia pande aluer se mba veren ashe keghen mzough imôngo u se va hide se zua imôngo a nan ken tar u he ú Aôndo la a iember yô. Shi ka hange hange u kaven akaa ne, aluer ka u se kav inja i ku u Kristu la yô. Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la yange ve kav ér mnder u yange i nder Yesu Kristu shin ku la ka tamenkwagh ken jighjigh u nan u Orkristu, ve fa je ér ka mnder na shin ku la a bugh gbenda sha ci u mbagenev kpa a nder ve shin ku ye. Yange ve pase kwagh u mnder u Yesu shin ku man ishimaverenkeghen i mnder shon a ve a mi la yughur yughur je. Kape nyian kpa mba ve kav kwagh u mnder u shin ku shi ve lu a iwuese sha mi la kpaa i gbe ve ishima u ôron mbagenev mimi shon u taver ishe ne je la.—Aerenakaa 5:30-32; 10:42, 43.
U Yaren Tom a ‘Ishindan i Hade’ La
9. Yesu una hii yaren tom a “ishindan i kuugh man i Hade” la sha u eren nyi?
9 Mba i gbe u vea za lu vea Kristu sha Tartor u sha la cii saa vea kpe keng. Kpa kwagh u yange ôr ve wanger wanger la hungur ve ga, gadia yange kaa ér: “Lu M kpe, kpa nenge, shi M ngu uma gbem sha won, man M ngu a ishindan i kuugh man i Hade kpaa.” (Mpase 1:18) Inja i kwagh u yange ôr ne yô ér nyi? Yange lu kwagh u er un iyol na la lu ôron ye. Un kpa yange kpe. Kpa Aôndo undu un shin Hade ga. Ka va kom sha iyange i sha utar la yô, lu Yehova iyol na je nder un shin ku kende a na sha za na un uma u tsôron ken jijingi ye. (Aerenakaa 2:32, 33; 10:40) Heela tseegh ga, Aôndo shi na un “ishindan i kuugh man i Hade” la sha u a̱ bugh uwar mbagenev ken uumace kpa ve̱ due shi ve̱ osogh sha ikyev i mvihi u isholibo i Adam la i ve a mi la kpaa yô. Er Yesu a lu a ishindan ne yô, una fatyô u nderen mbaperapera mba ve dondon un la shin ku. Una vande nderen mba ken nongo na mba i shigh ve mkurem ken jijingi la hiihii, una na ve iyua i taver ishe i za lun uma sha gbem sha won la, di er Ter na yange na un nahan.—Mbaromanu 6:5; Mbafilipi 3:20, 21.
10. Ka hanma shighe a nder Mbakristu mbajighjigh mba i shigh ve mkurem mbaraa?
10 Ka hanma shighe a va nder Mbakristu mbaparapera mba i shigh ve mkurem ne a yem a ve sha? Bibilo tese ér í hii kera kpaa. Apostoli Paulu yange pase ér a nder ve sha ‘m-ande u Kristu,’ m-ande shon u yange hii ken inyom i 1914 la. (1 Mbakorinte 15:23) Uma u shin tar ne u mbajighjigh mba i shigh ve mkurem mbara una kuren hegen shighe u m-ande na ne yô, a kera gba u vea lu shin ku her vea lu keghen mve u Ter ve zan zan ga. Vea kpeen je tsô, maa a nder ve ken jijingi, “á va gema [ve] cii. Á lu fese je er ka i pelegh ashe nahan.” Á saan ve iyol kpen kpen, gadia ityom ve i dedoo la ngi “zan a ve ityô.”—1 Mbakorinte 15:51, 52; Mpase 14:13.
11. Ka mnder u nyi una lu sha ci u ior mbagenev wueele, man una hii hanma shighe?
11 Kpa mnder u a nder mbayandyako u Tartor a yem a ve sha la ka cii mnder u shin ku la ga. Myer u i yer mnder ne ken Mpase 20:6 ér “mnder u hiihii” la tese je ér ugen kpa una dondo keng. A saan mba a va nder ve ken mnder u sha uhar ne iyol u lun a ian i zuan a uma u tsôron ken paradiso shin tar. Ka hanma shighe kwagh ne una eree? Takerada ú Mpase tese ér a lu zum u á kar aa “tar man Sha” kera la, inja na yô ka botar u a lu hegen ne kua mba ve hemen ú la kpaa cii je la. Mkur u tar u tse ne ngu ikyua ikyua hegen. A been heela kera yô, mnder u mba vea lu shin tar la maa una hii sha shighe u Aôndo a ver la.—Mpase 20:11, 12.
12. Ka an man an a nder nan imôngo a mbajighjigh mba á va nder ve vea lu uma shin tar laa, man er nan ve ishimaveren ne i sagher se iyoloo?
12 Ka unô man unô á wa ve ken mnder u mba vea lu shin tar laa? Ken atô ve yô a lu mbacivir Yehova mbajighjigh mba sha ayange a tsuaa la, nomso man kasev mba yange ve lu a jighjigh u nan taveraa, je yô ve “kera rumun u waren” sha ma gbenda ugen u paan ve ga la. Inja na yô ve lumun u haan iyol inya sha mtil sha mimi ve hen Aôndo la sha u vea war ku swendegh u sha ipila ga. A lu kwagh u doon kpishi u va nengen a ve, keghen ato ungwan akaa a yange er ve la vindi vindi sha ijô ve, akaa shon a i nger á ken Bibilo asav a sav tseegh ne! Mbagenev mba a nder ve vea lu uma shin tar yô a lu Abel, orjighjigh u Yehova u hiihii la; man Enoki man Noa, ve mba yange ve yôô loho u Aôndo u tan icin a mciem shio cii ve, i mase van a Mngerem ma Deemee la; kua Aberaham man Sara, mba yange ve yôr mbatyomov mba shaav iwer la; man Mose, u yange i na Tindi sha ikyev na sha Uwo u Senai la; kua uprofeti mba cighir asema amba er Yeremia nahan, un u yange nenge mtim u Yerusalem sha ashe na ken inyom i 607 Cii man Shighe Wase ne (C.S.W.) la; man Yohane u Eren Batisema, u yange ungwa Aôndo iyol na yôô ér Yesu ka Wan Na la. Heela tseegh ga, nomso man kasev mbajighjigh mbagenev kpishi mba ve kpe ken ayange a masetyô a botar ne kpa vea lu ken mba a nder ve la.—Mbaheberu 11:4-38; Mateu 11:11.
13, 14. (a) Kanyi ia er Hade man mbakpenev mba ve lu shimi la ciilii? (b) Ka an man an kpaa a nder nana, man ka sha ci u nyi?
13 Ken masejime yô, mba ve lu mbaperapera mba civir Aôndo ga kpa á nder ve shin ku, nahan or môm kpa nana kera lu shin uwar u i iin or shimi la ga. A fatyô u nengen er á nduur uwar a dugh mbakpenev mba ve lu shin ú á za kighir la sha myar u Yesu una yar tom a “ishindan i Hade” sha ci u orumace la. I tese kwagh ne ken mpase u sha mnenge u i na apostoli Yohane la, ken mpase shon la a nenge i kende Hade “ken berusu.” (Mpase 20:14) Inja i kwagh ne yô ér nyi? Inja na yô i tim Hade, u a lu uwar ú i iin or shimi la vindi vindi. Kera ngu mape ga kuaa je, sha ci u í dugh mbakpenev mba ve lu shin ú la cii purututu, gadia Yesu una nder mbajighjigh mba ve civir Yehova la tseegh ga, kpa sha mhôônom nam ma zungwen yô shi una hide a mba ve lu perapera ga mbara kpa vea lu uma. Mkaanem ma Aôndo pase se gbar gbar sha kwagh ne nahan, ér: “Ka mnder u mbaperapera kua mba ve lu perapera ga vea nder shin ku la.”—Aerenakaa 24:15.
14 Mô môm ken mba ve lu perapera ga mban tsô kpa ka u a nder nan sha u a ôr nan ijir a hide shi a tim nan ga. A wase ve ken uikyasen mba perapera mba vea lu tar sha won cii ken Tartor u Aôndo la sha u ve̱ kôôm uuma vev ve̱ zua sha igbenda i Yehova yô. Mpase shon u sha mnenge la yange tese ér a va bugh “ruamabera u uma.” Nahan ian a due i ngeren ati ve ken ruamabera shon. Á “ôr hanma or ijir sha aeren a nan” á i nder nan kera cii ve nan er la. (Mpase 20:12, 13) Nahan aluer í nenge kwagh la sha er una za mase kuren la yô, mnder ve la una fatyô u lun “mnder u uma,” una lu “mnder u ijirôron [í mtim]” u̱ a fatyô u yangen ga la ga.—Yohane 5:28, 29.
15. (a) Ka unô ior a nder ve shin ku ga? (b) Doo u mfe u se lu a mi sha mimi u kwagh u mnder u shin ku ne una bende a vese nena?
15 Nahan cii kpa, ka hanma or u nan tse sha won zan zan nan kar kpen cii a nder nan ga. Mbagenev yange ve e̱r asorabo á á fatyô u den ve a mi sha won ga yô. Ambaaior la ka shin Hade á lu ga, kpa ka shin Gehena, shin ijiir i a tim ve gbem sha won la. Shi mbagenev mba ve kpa a tim ve sha won gbem yô, ka mba a va tim ve ken “zegecan” u a mgbôghom hegen ikyua ikyua ne. (Mateu 12:31, 32; 23:33; 24:21, 22; 25:41, 46; 2 Mbatesalonika 1:6-9) Shin er Yehova a tese mhôônom nam ma zungwen sha gbenda u kpilighyol sha u saghen ior shin Hade duen a ve nahan kpa, ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la i na se ian i kaan ser, kwagh gba sha gbenda u se er a uma wase hegen ne ga ze. Mba ve hembe hementor u Yehova ato sha apera cii yô, mnder u shin ku ngu sha ci ve ga. Kwagh u se fe ne a̱ mgbegha se u tesen ser se mba a iwuese sha mrumun u sha mhôôn u Aôndo la tsung, sha u eren a uuma asev sha er a tese ér se̱ eren la.
Ishimaverenkeghen i Mnder u Shin Ku la i Taver Se Ishima
16. Ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la ia fatyô u taver se ishima tsung inja nena?
16 Se mba se gem ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la i hingir i yase yô, i na se ishimataver kpen kpen. Hegen yô, ka sea beenyol je sea zurum aa ku yô, se fa ser se fatyô u palegh ku gbem sha won ga—shin a̱ er se twer nan nan je kpaa. (Orpasenkwagh 8:8) Aluer se civir Yehova shi se sue nongo na se gba uwer ga yô, se fatyô u veren ashe keghen kwagh u una va ken hemen la a vangertiôr. Se fa tsô ser, shighe u Aôndo a ver la una kuma yô, mnder u shin ku la una na se hide se lu uma saan saan. Man uma una doo sha shighe la je a zua ga! Apostoli Paulu una kera kaa ga yô, a lu “uma jim la.”—1 Timoteu 6:19; Mbaheberu 6:10-12.
17. Kanyi ia wase se u tilen sha mimi sha ishigh ki Yehova?
17 U fan ér mnder u shin ku ngu, shi fan Un shon u a lu imbor i mne u mnder shon la ne se mba taver ken jighjigh u nan. Kwagh ne ka a na se suur sha Aôndo her dông, shin shighe u mba tôvon se a ican sha ipila ve anger se aa ku je kpaa. Satan ndera kôron ior ikpan sha u tan ve mciem iyol ér vea kpe ku kôugh je ka kwagh u nyian ga. Kpa Yesu yange lu a imba mcie la ga. Yange lu jighjigh sha ishigh ki Yehova zan zan ar ken ku. Naagh ku ipaan ku Yesu yange na la ku na hingir u mbagenev kpa a fatyô u pasen ve sha ikyev i imba mcie la tuhwan.—Mbaheberu 2:14, 15.
18. Kanyi i wase mba civir Yehova u tesen imba mtil sha mimi u a kpilighyol yum la nahana?
18 Jighjigh u mba civir Yehova ve ne naagh ku Kristu man mnder u shin ku la na yô, ve tese ikyav i kpilighyol i kôron jighjigh u nan ve her dông. Zum u ka a̱ ngure kighir ve yô, ka ve tese ér ‘uma ve doo ve ishima’ hemba er Yehova a doo ve ishima nahan ga. (Mpase 12:11) Ka ve er kwagh sha kwaghfan, sha ci u mba gbihin akaawan a Orkristu sha u nôngon ér vea war uma ve u hegen ne ga. (Luka 9:24, 25) Ve fa je ér aluer uma ve saa hegen sha ci u ve sue hementor u Yehova gban gban yum kpa, una kimbi ve injar sha mnder u shin ku la. We ú ngu a imba jighjigh u nan la kpa? Aluer mimi je Yehova doo ú ishima shi ú fa kwagh u a lu ken mnder u shin ku la tsema tsema yô, we kpa ú lu a imba jighjigh u nan ngila.
Kwaghôron u Hiden Kimbir Kwagh
• Er nan ve i gbe u or nana kav mlu u mbakpenev cii ve nana mase kaven kwagh u mnder u shin ku laa?
• Ka unô a nder ve shin kuu, man ka u mfe ne una bende a vese nena?
• Ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la i taver se ishima nena?
[Foto u sha peeji 84, 85 la]
Yehova tôndo zwa ér mbaperapera kua mba ve lu perapera ga la kpa a va nder ve shin ku