Ityough Puetaankarunyiin

Za Hemen u Ôron Mkaanem ma Aôndo Vangertiôr

 1. (a) Ka loho u dedoo u nyi mbahenen mba Yesu yange ve lu yôônô, kpa Mbayuda mbagen gema er nena? (b) Ka mbampin mba nyi se fatyô u pinen ayol a asa?

ZUM u yange i shighe Yesu Kristu mkurem, un u a lu Wan u Aôndo la ér ken hemen yô a̱ va lu Tor u hemen tar sha won cii la, war kuman anyom 2,000 hegen. Yange mbaihyomov mba kwaghaôndo na i wua Yesu, kpa Yehova nder un shin ku. Nahan Yesu hingir gbenda u se fatyô u karen sha mi zuan a uma u tsôron hegen yô. Nahan kpa, mbahenen mba Yesu mba ngur yôôn loho u dedoo ne ken igbar yô, tôvacan maa mough cinge sha a ve je. I kôr mbagen i wa ken gaadi, mbagen yô i gbidye ve shi i ta ve icin ér mayange ve̱ de kera ôron or kwagh u Yesu ga. (Aerenakaa 4:1-3, 17; 5:17, 18, 40) Tsô vea er nena? Luun we yô, yange ma ú er nena? Yange ma ú za hemen u eren shiada vangertiôr kpa?

 2. (a) Ka loho u dedoo u nyi i gbe u a yôô sha ayange a ase nee? (b) Ka unô i lu tom ve u pasen loho u dedoo nee?

² Ken inyom i 1914 la, i ver Yesu Kristu Tor u Tartor u Aôndo ér a̱ ‘tema tor hen atô u mbaihyomov nav.’ (Pasalmi 110:2) Maa i gbihi Satan shin tar a azôv a na kpaa a na imôngo. (Mpase 12:1-5, 7-12) Lu hen shighe ne ayange a masetyô a botar ne hii ye. Iaven ne ia been yô, Aôndo una hembe tar u Satan ne cica cii avur avur. (Daniel 2:44; Mateu 24:21) Mba vea war mbara vea lu a ishimaveren i va lun uma gbem sha won ken tar u ua hingir paradiso la. Aluer ú ngohol loho u dedoo ne yô, a lu ú pe pasen ú hen mbagenev kpaa. (Mateu 24:14) Kpa ú hen wer ior vea ungwa yô, vea er nena?

 3. (a) Ior mba nengen loho u Tartor ne nena? (b) Kanyi mpin se pine ayol a ase keng ne?

³ Shighe u ú yer loho u dedoo u Tartor ne yô, alaghga ua doo ior mbagen, kpa ior kpishi kwagh a gba ve sha mi ga. (Mateu 24:37-39) Mbagenev vea laha ú shin vea hendan a we. Yesu kaa wener ior mba ken ya wou je kpa vea fatyô u hendan a we. (Luka 21:16-19) Shi a fatyô u hendan a we hen ijiirtom you shin ken makeranta. Ken ityar igen je yô, gomoti cir tom u Mbashiada mba Yehova la. Aluer imba kwagh ne kohol we nahan, ú za hemen u ôron mkaanem ma Aôndo vangertiôr shi ‘tilen dông sha jighjigh u nan’ kpa?—1 Mbakorinte 16:13.

Doo u Se Suur sha Tahav Asev Ga

 4. (a) U̱ se̱ tese ser se mba mbacivir Aôndo sha jighjigh yô, kanyi kwagh i vesen í gbe u se ere? (b) Er nan ve mbamkombo mba Mbakristu ve lu hange hange yumu?

⁴ Kwagh u vesen u or u civir Yehova sha jighjigh u nan nana er keng yô, ka u suur sha mbamne nav mbara. Môm ken mbamne mban yô ka mbamkombo mba tiônnongo. Ruamabera taver se ishima ér se̱ de bundu ve ga cii. (Mbaheberu 10:23-25) Mba ve lu Mbashiada mba Yehova mba jighjigh her yô, ka ve nôngo tsung sha u zan mbamkombo vea mba ve civir a ve imôngo la hanma shighe. Mbamkombo mban ka ve wase se u seer fan Ruamabera. Shi mkav u se lu a mi sha mimi u se vande fan la kpa a seer, shi se seer tsaase mkav u se lu a mi sha igbenda i se yar tom a mi la kpaa. Mbamkombo mban ka ve wase se u seer kporom ikyua a anmgbianev asev mba ken Kristu, ken mcivir u ken mzough u a lu gungur môm shi a taver se ishima u eren ishima i Aôndo la. Jijingi u Yehova tesen se gbenda sha ikyev i tiônnongo, shi ka sha ikyev i jijingi shon kpaa Yesu á lu hen atô wase ye.—Mateu 18:20; Mpase 3:6.

 5. Ka a̱ wa tindi u yangen tom u Mbashiada mba Yehova ve eren la yô, ka i er sha kwagh u mbamkombo nena?

⁵ Ú ze mbamkombo hanma shighe kpa, shi ú yaren tom a akaa a ú ongo la sha iyol you kpa? Ashighe agen yô, ka a̱ wa tindi u yangen tom u Mbashiada mba Yehova ve eren la yô, i hingir kpee u vea kera nyôron mbamkombo ijiir i môm ga kpa vea pav ker ver ver vea nyôron ken uyaav mbaiorov. Alaghga ajiir man ashighe a nyôron mbamkombo la aa zer geman, man ajiir agen je yô a fatyô u teman ken mkpeyol kpaa ga, shi alaghga a nyôron mbamkombo mbagenev atôatô utu je kpaa. Er ka a̱ hingir nahan ve kwagh a hagher, shin ashe a ver ikyôr ér kwagh a fatyô u tseren or nahan cii kpa, anmgbianev mba nomso man mbakasev mba jighjigh ka ve nôngo sha afatyô ve cii sha u zan hanma mkombo cii.

 6. Se tese ser se mba suur sha Yehova nena, man kwagh ne una wase se u ôron kwagh vangertiôr nena?

⁶ Ka se suur sha Yehova sha u zeren eren msen hen a na a ishima môm, fan ser kwagh gba se a iwasen i Aôndo. Ú eren nahan kpa? Yesu yange eren msen hanma shighe zum u a lu eren tom shin tar la. (Luka 3:21; 6:12, 13; 22:39-44) Shi hen tugh mbu masetyô cii man i mande un la, a taver mbahenen nav ishima wener: “Kuran nen, eren nen msen, sha er né gba ken imeen ga yô.” (Marku 14:38) Aluer kwagh gba ior sha loho u Tartor u se lu pasen ne ga yô, alaghga iyol a kpe se u zan hemen aa tom wase ne. Aluer ior mba sen se shin mba tôvon se a ican yô, alaghga a lu se pe ungwan ato sha er se palegh mbamzeyol yô. Kpa aluer se er msen sha gbashima ser Aôndo a̱ na se jijingi na a̱ wase se se za hemen u ôron kwagh vangertiôr yô, kwagh la una kura se, se kera gba ken ameen la ga.—Luka 11:13; Mbaefese 6:18-20.

Ngeren u A Tese Shiada u Eren Vangertiôr La

 7. (a) Er nan ve kwagh a gbe se sha kwagh u i nger ken takerada u Aerenakaa la yumu? (b) Na mlumun sha mbampin mba i pin ken mkur u ikyumhiange ingin ne, shi tese var var er kwagh u i nger la una va se a mtsera yô.

⁷ Kwagh u i nger ken takerada u Aerenakaa la ngu a inja kpishi hen a vese cii. A ôr se gbenda u mbaapostoli man mbahenen mba tsuaa mbara yange ve hemba mbamzeyol vev, shi ve tese kpaa ér ve mba mbajighjigh mba eren Yehova shiada vangertiôr yô, man ve kpa kwagh nyoon ve di er se kpa a nyoon se nahan. De se time sha ivulugh ki kwagh shon u yange i nger la sha u pinen mbampin mba i pin shin heen ne shi nengen ken avur a i tese ape a ôr á ne. Se nguren timen sha kwagh ne yô, ver ishima sha gbenda u we iyol you ú zua a mtsera sha kwagh u ú lu ôron la yô.

Mbaapostoli mbara yange ve lu ior mba fan takerada kpishi? Sha marami ve je yange ve lu ior mba a̱ lu ka nyityô kwagh je i er kpa, ve cian kwagh ga yôô? (Yohane 18:17, 25-27; 20:19; Aerenakaa 4:13)

Kanyi yange i̱ na ve Peteru ôr kwagh vangertiôr sha ishigh ki atejir u Mbayuda u yange vande nan Wan u Aôndo jim je kpa ibo laa? (Mateu 10:19, 20; Aerenakaa 4:8)

Mbaapostoli mbara yange ve lu vanden eren nyi kwagh usati imôngo cii ve i mase van a ve sha ishigh ki Mkohol u Mbaajiriv laa? (Aerenakaa 1:14; 2:1, 42)

Yange mbahemenev mba we mbahenen tindi ér mayange je ve̱ de kera pasen kwagh ken iti i Yesu ga yô, Peteru man Yohane gema kaa a ve ér nyi? (Aerenakaa 4:19, 20)

Zum u i dugh mbaapostoli mbara ken gaadi kera yô, shi lu hen an ve lu keren iwasene? Yange ve er msen ér i̱ de u tôvon ve a ican shinii, shin yange ve sôn ér i̱ lu nyi i̱ ere? (Aerenakaa 4:24-31)

Ka sha nyi gbenda Yehova yange na iwasen shighe u mbaahendanev lu nôngon ér vea yange tom u pasen kwagh laa? (Aerenakaa 5:17-20)

Kanyi kwagh yange mbaapostoli er i̱ tesen ér ve fa ityôkyaa i yange i na ve í war ve yôô? (Aerenakaa 5:21, 41, 42)

Shighe u tôvacan num mbahenen kpishi sambe yem ajiir wue wue je kpa, lu nyi ve za hemen u erene? (Aerenakaa 8:3, 4; 11:19-21)

 8. Ka mbamtsera mba dedoo mba nyi yange ve va ken tom u mbahenen mba tsuaa mbara er laa, man se va hingir u lun a ci ken tom shon ne nena?

⁸ Tom u pasen loho u dedoo la yange ú lu gbilinkwagh ga cii. Yange i er iorov 3,000 batisema sha iyange i Pentekosti u 33 S.W. la. “Mbanan Ter jighjigh kpaa ve seer a seer, ikpelaior kpishi i nomso man i ukase kpaa.” (Aerenakaa 2:41; 4:4; 5:14) Ken masejime yô, Saulu u Tarsu u yange tôvon ior mba Aôndo a ican tsung la je kpa va hingir Orkristu, maa hii u eren shiada sha kwagh u mimi vangertiôr. I va gema yilan un ér apostoli Paulu. (Mbagalatia 1:22-24) Tom shon ú yange ú hii ken derianyom u hiihii la ngu zan hemen her. De̱ ngu hemban zan a za hemen ken ayange a masejime ne cii, zan zan je yô ú samber ú tser akighir a tar cii. Se mba a ian i civirigh i lun a ci ker, man er se lu eren kwagh ne yô, ikyav i̱ mbashiada mba jighjigh mba yange ve vande eren tom ne a vese vé ver la, ia fatyô u tesen se kwagh.

 9. (a) Ka hanma ajiir nahan Paulu yange za eren shiada? (b) Ka sha nyi igbenda we ú samber a loho u Tartor ne hen mbageneve?

⁹ Paulu yange fe mimi u kwagh u Yesu Kristu yô, er nena? “Maa a gba pasen ken ushinagoge er Yesu ka Wan u Aôndo je.” (Aerenakaa 9:20) Yange lu a iwuese sha mhôônom ma zungwen ma Aôndo zungwe un la, shi kav kpaa ér gba u hanma or nana ungwa loho u dedoo u un zough a mi ne. Paulu lu Oryuda, nahan á yem ken shinagoge sha u za eren shiada di er aeren a ityôô a sha ayange la tese ér i̱ eren nahan. Shi lu pasen kwagh sha uya uya, tesen ior sha tembe kasua kpaa. Shi yange keghen a kegh iyol je u yemen ken uharegh mbahev za pasen loho u dedoo.—Aerenakaa 17:17; 20:20; Mbaromanu 15:23, 24.

10. (a) Ka sha nyi gbenda Paulu yange tese ér, er un eren kwagh vangertiôr nahan kpa, shi un ngu a mkav kpaa sha gbenda u un eren shiada laa? (b) Se er kwagh ier i Paulu la shighe u se lu eren shiada hen anngôôv asev shin hen mba ve eren tom a vese imôngo shin hen mba ve ze makeranta a vese imôngo la nena?

¹⁰ Paulu yange eren kwagh vangertiôr tseegh ga, kpa shi eren kwagh sha mkav kpaa, er i gbe u se kpa se eren nahan. Hen Mbayuda yô, yange a lam a ve sha uityendezwa mba Aôndo er a uter vev la. Hen Mbagrika di yô, yange a lam a ve sha akaa a ve fe a doo doo yô. Ashighe agen yange a tôô gbenda u un yange un kar ve un fa mimi la a er shiada a mi. A kaa wener: “M er akaa cii sha ci u Loho u Dedoo sha u me zua a kwar sha mi yô.”—1 Mbakorinte 9:20-23; Aerenakaa 22:3-21.

11. (a) Kanyi Paulu yange er sha u palegh msendegh u sendegh anyiman a ior mbahendan a na laa? (b) Ka hanma shighe nahan se kpa se lu eren sha kwaghfan sha u dondon ikyav i Paulu laa, man se er kwagh ne nena? (c) Agee a ôron kwagh vangertiôr la nga ve hana?

¹¹ Yange ahendan aa cinge a Paulu hen ma ijiir a̱ gande yô a yem a za pase kwagh hen ijiir igen anshighe kpuaa, yange hanger akuur ér una lu hen imba ijiir la her una sendegh anyiman a mba ve hendan a na la ga. (Aerenakaa 14:5-7; 18:5-7; Mbaromanu 12:18) Kpa mayange kunya yange u kôron un sha ci u loho u dedoo ga. (Mbaromanu 1:16) Shin er i tuhwa Paulu—shi gbidiv je kpa a zua a mi—sha ikyev i mbaahendanev nahan kpa, ‘lu a vangertiôr ken Aôndo wase,’ u zan hemen a kwaghpasen her. A kaa wener: “Ter yô tile a mo her, A nam agee sha u m̱ ôr kwaghaôndo m̱ kure” yô. (1 Mbatesalonika 2:2; 2 Timoteu 4:17) Yesu u a lu Ityough ki tiônnongo u Kristu ne za hemen u nan se agee a kwagh a gbe se sha mi u eren tom u yange tsengakaan ér a er ken ayange a ase ne la.—Marku 13:10.

12. Kanyi i lu ikyav i tesen vangertiôr u Mbakristu laa, man a har sha nyi?

¹² Se mba a ityôkyaa i vesen i zan hemen u ôron mkaanem ma Aôndo vangertiôr di er Yesu man mbajighjigh mbacivir Aôndo mba sha derianyom u hiihii mbara kpa yange ve er nahan. Ngun ka u kaan ér se eren kwagh a shin ishima shio, shin ior mba ve soo u ungwan loho ne ga kpa se kighir ve a ú ser sar ve̱ ungwa keng ga. Kpa shi se de u pasen ú ser kwagh gba ior sha ú ga yum ga; shi mbahendan a vese kpa vea cir se zwa ga. U eren ier i Yesu yô, se kpa se mba tesen ior ser ka Tartor u Aôndo ú lu gomoti u una hemen tar cii sha inja ye. Se mba lamen ken igbar je, gadia se tile sha ityough ki Yehova, u a lu Tor u Hemban Cii la, shi loho u se pasen ne kpa ka u wase ga, ka hen a na ú dugh ye. Shi mdoo u Yehova a doo se ishima la ka kwagh u a hembe mgbeghan se u wuese un je la.—Mbafilipi 1:27, 28; 1 Mbatesalonika 2:13.

Kwaghôron u Hiden Kimbir Kwagh

• Er nan ve i lu hange hange u samber aa loho u Tartor ne aren hen hanma or u se fetyô ciili, kpa se fa ser ior vea er nena?

• Se tese ser se har sha tahav asev sha u civir Yehova ga nena?

• Ka akaa a injaa a nyi se hen ken takerada u Aerenakaa?

[Ufoto mba sha peeji 173 la]

Nyian kpa mba civir Yehova mba pasen Mkaanem ma Aôndo vangertiôr, di er sha ayange a tsuaa la kpa lu nahan