Sue Mcivir u Mimi

 1, 2. U duen ken kwaghaôndo u aiegh kera yô, ka mpin u nyi i doo u u pine iyol you we, man hii nan ve u hen wer mpin ne ngu hange hange?

TÔÔ wer ma iferor ngu haan ihyôghonov mbi bov hen akôngo a ya wou myer, or môm fa ga. Nahan ya wou cii kera ka kwagh u or a fatyô u lun her ga. Aluer u fa kwagh ne nahan u er nena? Sha mimi yô, aluer u fatyô yô u due ya la kera. Er u due je kpa, u lu pinen a ishima you wer, ‘Ihyôghonov mbi bov mbira nam angev ga ga?’

² Kape kwagh u kwaghaôndo u aiegh kpa a lu je la. Bibilo tese ér i hôngor a imba mcivir la sha atesen a hôngorough man aeren a dang. (2 Mbakorinte 6:17) Ka sha ci u nahan ve i lu hange hange u u due ken “Zegebabilon” u a lu tartor u kwaghaôndo u aiegh sha tar cii la kera ye. (Mpase 18:2, 4) U due ken kwaghaôndo u aiegh kera vee? Aluer wea due ker kera yô, u kuma iwuese. Kpa u duen ken kwaghaôndo u aiegh kera shin den un tseegh kuma ga, á gba u u er kwagh a hemba nahan. U duen ken kwaghaôndo u aiegh kera yô, pine iyol you wer, ‘acôghor a mcivir u aiegh shi ken a mo?’ Time ase sha akav agen a a lu sha kwagh ne yô.

 3. (a) Bibilo kaa ér nyi sha kwagh u ieev mbi civiri, man hii nan ve a taver mbagen u lumun mnenge u Aôndo sha kwagh nee? (b) Aluer u ngu a nyityôkwagh i i gbe i zough a mcivir u aiegh cii yô doo u u er a mi nena?

³ Ior mbagenev mba a ieev shin iwunaakombo hen uyaav vev anyom imôngo. We kpa kape i lu laa? Aluer u ngu a akaa ne yô, alaghga u hen wer u eren msen hen Aôndo a akaa ne shio la ka shami ga. Alaghga je yô, u var a akaa ne kangenaa je. Kpa ka Aôndo a tese se gbenda u a soo ér se civir un ye, man Bibilo tese ér a soo ér se civir un a ieev ga. (Ekesodu 20:4, 5; Pasalmi 115:4-8; Yesaia 42:8; 1 Yohane 5:21) Nahan u fatyô u tan ikyar a mcivir u mimi sha u vihin nyityôkwagh i u lu a mi, i i gbe i zough vea mcivir u aiegh cii. Nôngo sha afatyô wou cii akaa ne a lu u kwagh u “hôngorough” er Yehova kpa a lu un kwagh u hôngorough nahan.—Duteronomi 27:15.

 4. (a) Hii nan ve se fe ser mcivir u civir uter mba tsev la ka gbilin kwagha? (b) Ka sha ci u nyi Yehova yange venda a Mbaiserael ér ve de nyer iyol ken nyityô mcivir u akombo ga?

⁴ Mcivir u uter mba tsev kpa dumbur ken ukwaghaôndo mbaaiev kpishi. Cii man mbagenev fa mimi u ken Bibilo yô, ve na jighjigh ér mbakpenev mba ken tar u ujijingi, shi vea fatyô u wasen mbaumav shin vihin ve iyol kpaa. Alaghga ngise u nôngon tsung u eren akaa a wamen uter ou mba tsev mba ve kpe la. Kpa er u vande henen ken ityough ki sha 6 la nahan, mbakpenev fa ma kwagh ga shi mba mape gen kpaa ga. Aluer or ngu nôngon ér nana lam a uter mba tsev yô nan ngu bumen a bume tsô. Hanma loho u i lu inja er u due hen mbadoon se ishima mba ve kpe la cii, ka hen ujijingi mbabov jighilii u dugh ye. Ka sha ci u nahan ve Yehova yange venda a Mbaiserael ér ve de keren ér vea lam a mbakpenev ga, shi ve de nyer iyol ken nyityô mcivir u akombo cii ga ye.—Duteronomi 18:10-12.

 5. Aluer yange u civir eev shin u civir uter mba tsev yô, u fatyô u eren nena?

⁵ Aluer yange u civir eev shin u civir uter mba tsev yô, doo u u er nena? Ôr avur a Bibilo a aa pase u mnenge u Aôndo sha akaa ne yô, shi gbidye kwar sha á kpaa. Eren msen hen Yehova hanma iyange, pasen un er i sar u u tilen ken vegher u mcivir u mimi dông yô, shi sôn un a̱ wase u u lu a mnenge na la kpaa.—Yesaia 55:9.

 6, 7. (a) I senge ér iniongo i Kirimishi ngi sha ci u mar u ana, man mbadondon mba Yesu mba sha derianyom u hiihii la ve ember iniongo nee? (b) Shighe u mbahenen mba Yesu lu shin tar la, lu unô ve eren uiniongo mba ember ayange a mara?

⁶ Sha gbaa u uiniongo mba eren kpa kwaghaôndo u aiegh una fatyô u hôngor a mcivir u or. U tesen ikyav yô, hen ase sha kwagh u Kirimishi. I senge ér Kirimishi ka iniongo i ember mar u Yesu, man ukwaghaôndo kpishi mba ve senge ér mba Mbakristu yô mba eren iniongo ne. Nahan kpa, ikyav tese ér mbahenen mba Yesu mba sha derianyom u hiihii mbara ve eren imba iniongo ne ga. Takerada u i yer ér Sacred Origins of Profound Things la kaa ér: “Yange i mar Yesu anyom kar je kuma er deri uhar nahan kpa or môm fa iyange i i mar un jighilii ga, man lu iorov kpuaa tseegh kwagh gba ve u fan iyange la ye.”

⁷ Luun er mbahenen mba Yesu yange vea fe iyange i i mar Yesu jighilii kpa ma ve ember i̱ ga. Sha ci u nyi? Sha ci u takerada u i yer ér The World Book Encyclopedia la kaa ér, Mbakristu mba sha ayange a tsuaa mbara yange ve “nengen iyange i mar i ember, i̱ nyityô or cii ér ka iniongo i mbafanaôndoga.” Bibilo ôr kwagh uiniongo uhar tseegh mba yange i er sha u ember ayange a mar a ator ahar a ve civir Yehova ga yô. Uiniongo mba ember ayange a mar mbauhar mba i tér ken Bibilo la kpa lu mbahemenev uhar mba ve civir Yehova ga yô ember ve ye. (Genese 40:20; Marku 6:21) Shi yange i eren uiniongo mba ember ayange a mar sha u civir mbaaôndo mba mbafanaôndoga. U tesen ikyav yô, Mbaroma yange ve ember iyange i mar i aôndo ve u i yer ér Diana la sha iyange i Mei 24. Kpernan yô, ve ember iyange i mar i aôndo u iyange u i yilan ér Apollo la. Nahan yô, lu mbafanaôndoga ve ember ayange a mar ye, lu Mbakristu ga.

 8. Pase er uiniongo mba ember ayange a mar ve gbe ve zough sha kwagh u mbaimegh yô.

⁸ Ityôkyaa igen kpa ngi i Mbakristu mba sha derianyom u hiihii mbara yange vea fe a fa iyange mar i Yesu je kpa ma ve ember i̱ ga yô. A̱ shi nan kpa mbahenen mba Yesu yange ve fa er m-ember u ayange a mar a gbe a zough sha kwagh u mbaimegh yô. Ikyav i tesen yô, Mbagrika man Mbaroma mba sha ayange a tsuaa mbara na jighjigh ér, hanma orumace yô jijingi ker mar u nan, shi kor nan sha ayange a uma u nan cii. Takerada u i yer ér The Lore of Birthdays la kaa ér, “yange a mar or sha iyange i mar i ma aôndo yô, jijingi u a ker nan mar la a ya ikyar vea aôndo shon.” Nahan mayange je Yehova una lumun a ma iniongo i i zough Yesu a kwagh u mbaimegh la ga. (Yesaia 65:11, 12) Kpa hii nan ve ior kpishi ve ye Kirimishi?

 9. Hii nan ve yange i tsua iyange i Disemba 25 la ér i lu iyange i ember mar u Yesu?

⁹ Yesu va shin tar hide yem anyom kar uderi imôngo cii ve ior hii u ember mar na sha iyange i Disemba 25 la ye. Kpa lu sha iyange i i mar Yesu la ga, lu ken uwer u Oktoba i mar un ye.a Kpa er nan ve ior ve tsough iyange i Disemba 25 ér ka iyange mar i Yesu? Takerada u i yer ér The New Encyclopædia Britannica la kaa ér mbagen mba ve va hingir Mbakristu ken masejime yô, “soo ér iyange la ma i zough vea iyange i̱ Mbaroma mbafanaôndoga eren iniongo i ember ‘iyange i mar i aôndo u iyange i i hembe cii la.’ ” Yange a kuma shighe u hir, shighe u iyange i kera te kpishi ga la yô, mbafanaôndoga ve kaa ér iyange i yem zende, nahan ve er uiniongo kpishi sha ci u iyange i i ne ve mtsee man iwanger la i̱ hide zende yô. Ve henen ér ka sha iyange i Disemba 25 la iyange ngi i mough hiden zende ye. Er mbahemenev mba kwaghaôndo lu nôngon ér vea gema mbafanaôndoga kpa ve hingir Mbakristu yô, ve ngohol iniongo ne i̱ hingir i̱ “Mbakristu.”b

10. Hii nan ve ior mbagen sha ayange a tsuaa la yaan Kirimishi ga?

¹⁰ I kav er iniongo i Kirimishi i dugh ityô ken uiniongo mba mbafanaôndoga yô ica i gba hegen. Er mhii u Kirimishi a zough sha atesen a ruamabera ga yô, ka nahan ve ken derianyom u sha 17 la, i cir Kirimishi u eren ken tar u Ingila man ityar i ngise tar u Amerika ngohol lu sha ikyev na la cii ye. Yange or a bunde tom sha iyange i Kirimishi yô, i tsaha nan kpee je. Kpa, ica gba ga tsô maa iniongo ne hide shi samber wuee je yô shi i seer aeren agen a he kpa sha mi. Shi Kirimishi hide lu zege iniongo, man kape ken ityar kpishi nyian kpa Kirimishi a lu iniongo i vesen her je la. Nahan kpa, er Kirimishi a dugh ityô ken kwaghaôndo u aiegh yô, mba ve soo u eren ishima i Aôndo cii mba ye Kirimishi ga, shi hanma iniongo i i dugh ken mcivir u mbafanaôndoga la cii yô, mba eren i ga.c

11. Hii nan ve ior mbagen ve eren uiniongo, man kanyi kwagh i doo u se hemba haren ishima sha mini?

¹¹ Ior mbagen lumun ér ka mbafanaôndoga yange ve eren uiniongo mban ye, er Kirimishi nahan, kpa ve nenge ér ka kwaghbo u eren ve ga. Bee kera yô, ior kpishi ka vea eren uiniongo mban kpa mba tee ken ishima ér ve zua sha mcivir u aiegh ga. Heela tseegh ga, ior kpishi ka vea ember umemyol mban kpa, ve tôô ken ishima ve ér ka mcivir u aiegh ga. Shi uiniongo mban ka ve na icombor ian i zuan imôngo. Kape we kpa u hen laa? Aluer ka nahan yô, a̱ shi nan kpa ka dooshima u u lu a mi sha tsombor wou la a lu yangen we u tan ikyar a mcivir u mimi ye, ka kwaghaôndo u aiegh ga. Soon yô kape Yehova u a hii tsombor la a soo ér we u lu ken mlu u dedoo vea ior mba hen tsombor wou je la. (Mbaefese 3:14, 15) Kpa u fatyô u taver dooshima u hen tsombor wou la sha igbenda i Aôndo a lumun a mi yô. Apostoli Paulu pase kwagh u i doo u se hemba haren ishima sha mi yô, á nger wener: “Karen nen faan nen kwagh u a doo Ter ishima yô.”—Mbaefese 5:10.

12. Tese ikyav er i hii ve i doo u se palegh aeren a tyôô man uiniongo mba ve dugh ityô pe doon ga la yô.

¹² Alaghga u hen wer aluer uiniongo mban due ityô han han kpa kwagh la bende a gbenda u i eren ve nyian ne ga. Sha mimi yô, kwagh gba sha mhii u uiniongo mbanaa? Een! U tesen ikyav yô: U nenge a suwiit hen inya, maa u tôô u ya je? Mayange ga cii! Suwiit la hôngor. Uiniongo mba ior ve eren hegen gong gong la kpa alaghga vea lu inja er ve doo er suwiit u hen inya la nahan, kpa ve due hen ajiir a wang ga. Gba u se lu a mnenge u profeti Yesaia kpa lu a mi la ve se tile dông ken mcivir u mimi ye. Yange kaa a mba ve civir Aôndo sha mimi cii ér: “De benden nen ma kwagh u hôngorough ave ga.”—Yesaia 52:11.

13. Ka mbamtaver mba nyi alaghga u tagher a mi zum u u tsough wer u er uiniongo mba ior ve eren gong gong ga yôô?

¹³ Zum u u tsough wer u nyôr iyol ken uiniongo mba ior ve eren la ga yô, u tagher a mbamtaver kpishi. Ikyav i tesen yô, alaghga a taver mba u eren tom a ve imôngo la u kaven er i hii ve u eren uiniongo mbagenev hen ijiir tom you ga yô. Aluer i na u iyua i Kirimishi nahan, u er nena? Aluer u ngohol nahan a lu sha mi gaa? Man aluer nomou shin kwase wou lumun a akaa a u ne jighjigh a mi la ga ye? U er nan ve a lu ônov ou inja er u ngu yangen ve u eren uiniongo yan tar ga?

14, 15. Aluer or sugh u er ve sughun ior shighe u ve lu eren ma iniongo, shin or na u iyua sha shighe shon yô, u er nena?

¹⁴ Doo u u er kwagh sha kwaghfan zum u u tagher a mzeyol sha kwagh u uiniongo mba eren yô. Aluer or sugh u ér “kirimishi a doo ase” shin “inyom i he i doo ase” yô, gba kaan a nan tsô wer m sugh u. Kpa aluer or shon ka or u u fe nan shin ka or u ne eren tom imôngo ye? U fatyô u seer tan nan iwanger. Aluer ka an or je kpa, lam a nan sha kwaghfan. Bibilo wa se kwagh ér: “Kwaghôron wen a̱ luun u doon gbem, u i we bar sha mi yô, sha u fa nen er i doo u nea ôr kwagh a hanma or yô.” (Mbakolose 4:6) Wa ikyo sha er u laha mbagenev ga yô. Kpa gema pase ve mtil wou sha kwaghfan. Pase ve wang wer u ngu wer iyua i nan shin iniongo i eren vihi u a vihi keng ga, kpa a hemba doon we u nan uiyua shi mirin iniongo sha shighe ugen kposo.

¹⁵ Aluer or soo u nan we iyua di yô, u er nena? Hanma kwagh cii har sha er i hii ve nan soo u nan we iyua la. Alaghga or u nan lu nan we iyua la nana kaa ér: “M fa u eren iniongo ne a vese ityô ga, kpa m soo u nan we iyua ne.” Alaghga sha ityôkyaa ne yô u nenge wer wea ngohol iyua la kpa kwagh ne tese ér u ngu eren iniongo shon ga. Nahan cii kpa, aluer or u nan ne u iyua la nan fa kwagh u jighjigh u nan wou ga yô, u fatyô u kaan a nan wer, u eren iniongo la ga. Nahan kwagh ne una wase u pasen er i hii ve u ngohol iyua la kpa, we yô u ne or môm iyua sha iniongo shon ga yô. Kpa aluer u nenge wer or na u iyua a awashima u tesen ér u eren sha jighjigh u nan wou la ga, shin sha u tesen ér aluer or er u iyua i injaa yô, u gbihi jighjigh u nan wou la yô, a hemba doon u vendan imba iyua la.

16. U er kwagh sha kwaghfan sha kwagh u uiniongo mba ior ve eren la nena?

¹⁶ Aluer ior mba hen tsombor wou lumun a jighjigh u nan wou la ga ye? Ve kpa doo u u er kwagh a ve sha kwaghfan. Ityôkyaa ngi i hunan aeren a tyôo shin uiniongo mba anngôôv ou ve eren la ga. Kpa gema wa ian ve i tsuan kwagh u ve soo la man mbamhen vev ikyo, di er we kpa u soo wer ve wa ian you ikyo nahan. (Mateu 7:12) Palegh u eren nyityô kwagh i ia tese ér we kpa u ngu eren iniongo shon a ve ityô cii. Nahan kpa, aluer ka kwagh u a tese ér we kpa u ngu eren iniongo shon ga yô, de sendegh ikyaa ga. Kpa doo u hanma shighe yô, u eren kwagh u una za imoshima you i dedoo la iyol ga yô.—1 Timoteu 1:18, 19.

17. U wase ônov ou vea kav ér u ngu yangen ve kwagh zum u ve nenge mbagenev ve lu eren uiniongo la ga nena?

¹⁷ U er nan ve a lu ônov ou inja er u ngu yangen ve u eren uiniongo mba ruamabera a vende la ga? Kwagh ne cii har sha gbenda u u eren akaa sha ci u ônov ou sha ashighe agen ken inyom la. Mbamaren mbagen ka ve ver ashighe a nan ônov vev uiyua. Kwagh u a hembe doon u u er a ônov ou yô, ka u lun vea ve imôngo shi nengen sha a ve doo doo kpaa.

18. Aluer u ngu zan mbamkombo mba Mbakristu yô kwagh ne una wase u u tile ken vegher u mimi nena?

¹⁸ Saa u palegh mcivir u aiegh, u gema u tile ken vegher u mcivir u mimi keng ve u er ishima i Aôndo ye. Kwagh ne wa nyi man nyi kere? Bibilo kaa ér: “Sé wa nen ayol a ase iko, sé taver nen ayol a ase asema u lun a dooshima man aeren a dedoo. Se̱ de bundu nen mbamkohol asev mba aduaav er mbagenev ve eren nahan la ga, kpa sé taver nen asema ayol a ase, i̱ seer eren nahan er ne nenge iyange la i lu mgbôghom yô.” (Mbaheberu 10:24, 25) Mbamkombo mba Mbakristu ka aaven a injaa a civir Aôndo sha gbenda u a lumun a mi yô. (Pasalmi 22:22; 122:1) Ka i “taver se asema” ken mbamkombo mban a Mbakristu mba nanjighjigh a vese imôngo.—Mbaromanu 1:12.

19. Hii nan ve i doo u u lam a ior mbagenev sha akaa a u hen ken Bibilo laa?

¹⁹ Kwagh ugen u una wase u u tile ken vegher u mcivir u mimi yô, ka u ôron mbagenev akaa a u zough a mi ken Bibilo you i henen vea Mbashiada mba Yehova la. Sha kpôô yô, ior kpishi mba ‘shirin asema shi mba vaan’ sha ci u aferakaa a a lu eren shin tar nyian ne. (Esekiel 9:4) Alaghga we kpa u fa amba la. Hii nan u er ve kwagh u ishimaverenkeghen you i i har sha Bibilo sha kwagh u mlu u ken hemen la ga? U nguren kohol vea Mbakristu mba mimi shi ôron ior mbagenev mimi u dedoo u u lu henen ken Bibilo la yô, u gba hungur a aeren a mcivir u aiegh a ngise doo u ishima yum la kure kure. Lu a vangertiôr wer aluer u tile ken vegher u mcivir u mimi yô, a saan we iyol shi u zua a averen kpishi kpaa.—Malaki 3:10.