Ú ‘Keghen’ Kwagh Kpa?

‘Doo u né lu ken icighanmlu man né lu civir Aôndo, er ne keghen mve u iyange i Aôndo, man ne eren sha u i̱ va fefa yô.’—2 PETERU 3:11, 12.

 1, 2. Ka ikyav i nyi nahan se fatyô u tesen er or nana “kegh” iyange i Yehova laa?

TÔÔ ase wer, ma tsombor lôhô mbavannya kwaghyan u aikighe, nahan tsombor la ngu veren ashe gbenda a mbavannya mbara. Shighe u i ver ér ve va la mgbôghom. Kwaseya ngu nôngon kpoghuloo sha er una bee iwer yôron yô. Nom na man mbayev vev di mba sôron akaa agen veren vough vough. Saan hanma or cii iyol. Tsombor la jimin cii ver ashe gbenda mba keghen shighe u mbavannya mbara vea va nyôr la man shighe u vea ya kwaghyan u nyohon la imôngo shi vea ember mtem imôngo kpaa la.

² Se Mbakristu di se mba keghen kwagh u a hembe lun a inja a iniongo i kwaghyan la cii yô. Kanyi kwagh se lu keghen nee? Se cii se mba keghen “iyange i Aôndo”! Cii man iyange la i̱ va yô, gba u se er kwagh ier i profeti Mika nahan, á kaa ér: “Me ver ashe hen TER, me kegh Aôndo u myom wam.” (Mika 7:7) Kwagh ne tese ér ka u se tema ave avee? Ei. Ityom ngi kpishi i i gbe u se er yô.

 3. Ka ieren i nyi i gbe u Mbakristu vea lu a mi er i nger ken 2 Peteru 3:11, 12 la nahana?

³ Apostoli Peteru wase se sha er se lu a ieren i vough er sé lu keghen iyange la yô. Á kaa ér: “Doo u né lu ken icighanmlu man né lu civir Aôndo nana? Er ne keghen mve u iyange i Aôndo, man ne eren sha u i̱ va fefa yô.” (2 Peteru 3:11, 12) Fa wer, kwaghôron u Peteru a er sha heen ne, lu mpin lu pinen ga. Á pase anza a ior a i gbe u Mbakristu vea lu la ken uwashika nav mba uhar mba á nger sha tahav mbu Aôndo na un la. Á shi a wa ve kwagh ér ve za hemen u ‘lun ken icighanmlu man ve lu a aeren a civir Aôndo kpaa.’ Er Yesu Kristu yange ôr Mbakristu ikyav ‘i mkurtar’ anyom kar er ikundugber nahan kpa, lu u Mbakristu vea gba uwer u kuran ga. (Mateu 24:3) Yange gba u vea “keghen” mve u iyange i Aôndo, shi vea “eren sha u i̱ va fefa yô.”

 4. U ‘eren sha u iyange i Aôndo, i̱ va fefa’ la wa u eren nyi akaa nahan keregh?

⁴ Ishember i ken zwa Grika i í gem ér, u “eren sha u i̱ va fefa” la, inja i i̱ kpôghôô yô ka u “torough a kwagh.” Nahan kpa, se fatyô u ‘torough’ a iyange i Yehova la kpôô kpôô sha u i̱ va fefa ga. Ityôkyaa yô, se fa “iyange . . . man shighe” u Yesu Kristu una va u va ôron mbaihyomov mba Ter na ijir ga. (Mateu 24:36; 25:13) Takerada ugen u timen sha akaa ôr ér ishember i̱ tesen ieren i̱ í yar tom a i̱ heen ér “u torough a kwagh” ne, inja i i̱ yô ér u “ ‘nôngon sha u kwagh a er fese,’ nahan i̱ zua kôôsôô a u eren kwagh sha ‘ishimatseen, man u nôngon kwagh kpoghuloo shi wan kwagh ikyo kpaa.’ ” Nahan Peteru yange lu taver mbananjighjigh a na mbara asema ér mve u iyange i Yehova la a sar ve tsung je. Lu u hanma shighe yô vea eren akaa a nôngon sha er i̱ va fefa yô. (2 Peteru 3:12) Se kpaa se lu nen a imba mhen ne er “iyange i TER i vesen i cieryol” ne i lu mgbôghom ne.—Yoel 2:31.

Keghen a “Icighanmlu”

 5. Se tese ser sar se tsung u ma se nenge a “iyange i TER” la nena?

⁵ Aluer sar se u va waren iyange i Yehova la keng keng yô, se tese ikyav i kwagh ne sha u lun ‘ken icighanmlu man lun a aeren a civir Aôndo.’ Alaghga ishember i “icighanmlu” ne ia umbur se kwaghwan u Peteru yange wa la, ér: “De kera geman nen ayol a en sha inja i asaren a tsuaa a ken mlan wen la ga, lu nen er ônov mba wan iko nahan. Kpa ne yô, lu nen uicighanmbaiorov ken mlu wen cii, er Un u A yer ne la A lu icighan nahan. Gadia i nger er: Lu nen uicighanmbaiorov, gadia Mo M ngu u Icighan je.”—1 Peteru 1:14-16.

 6. Kanyi i gbe kpee u se er ve se lu uicighanmbaiorovo?

⁶ U̱ se lun uicighanmbaiorov yô, a gba kpee u se za hemen u lun wang sha iyol man sha mbamhen asev man sha ieren yase kua ken jijingi kpaa. Er se lu ior mba se yer sha iti i Yehova yô, se mba wan ago iyol sha ci u “iyange i TER” la sha u eren aeren a icighanegh kpa? Taver u lun wang sha ayange ase ne tsô, sha ci u aeren a wang a tar ne nga gban a gba kera. (1 Mbakorinte 7:31; 2 Timoteu 3:13) Se nenge ser aeren a ase kaha kposo a aeren a tar ne je kpa? Aluer se nenge ser a kaha ga yô, gba u se er kwagh sha mi. Er aeren a ase a hembe lun tseng a aeren a tar ne nahan kpa, alaghga tsô nga saan ishe shinii? Aluer ka nahan yô, se nôngo kpoghuloo se sôr aeren ase sha er se e̱r ishima i Aôndo yô.

 7, 8. Se fatyô u hungur a mlu u i lu hange hange u se lun “ken icighanmlu” la nena? (b) Ka igbenda i wasen i nyi nahan i gbe u se dondoo?

⁷ Ortwer ugen kaa ér, ufoto mba ijimbagh mba í dugh a mi sha Intanet je i lu u ior vea fatyô u nengen ve ken ayou a ve la na yô, ior mba yange ve lu a amba a ufoto mba ijimbagh mban ga kpa, hegen ne mba “zuan a ufoto mba ijimbagh mban sha Intanet kpishi je.” Aluer ka u se ker ajiir a ka i ombo akaa a hôngorough angara nahan sha Intanet yô, kwagh ne tese ér se ta kwaghwan u Bibilo i̱ we se ér, “de benden nen ma kwagh u hôngorough ave ga,” la kera. (Yesaia 52:11) Aluer se mba eren akaa ne yô, se lu tesen ser se mba ‘keghen mve u iyange i Aôndo, man se mba eren sha u i̱ va fefa’ je kpa? Shin se tôô ken asema a ase ser iyange la ngi a kuma ga, nahan se hen ser aluer sea hôngor asema a ase sha akaa a hôngorough je kpa, shighe ngu her kpishi u se va wanger ayol a ase yôô? Aluer se mba a mzeyol sha igbenda ne yô, doo u se vihi shighe ga je, se sôn Yehova ser á ‘gema se ashe sha gbilinkwagh kera, man a taver uma wase u zan sha igbenda na’!—Pasalmi 119:37.

⁸ Mbashiada mba Yehova kpishi, kua igyumior man mbaganden cii mba dondon atindi a tseng a Aôndo a we sha kwagh u aeren a wang la, shi mbá palegh to u aeren a hôngorough a tar ne la kpaa. Ve fa ér ashighe a ase ne nga torough torough shi ve fa icintan i Peteru a te ér, “iyange i Ter ia va er ormbaiv” la, nahan mba zan hemen u ‘lun ken icighanmlu.’ (2 Peteru 3:10) Aeren a ve tese ér mbá ‘keghen mve u iyange i Aôndo, shi eren sha u i̱ va fefa’ kpaa.a

Keghen a ‘Aeren a Civir Aôndo’

 9. Doo u aeren a civir Aôndo aa mgbegha se u eren nyi?

⁹ Aluer ka u se lu a iyange i Yehova ken ishima yô, ka hange hange u se lu a ‘aeren a civir Aôndo.’ U lun a ‘aeren a civir Aôndo’ yô ka u nan Aôndo icivir í ka i mgbegha se u eren ishima na la. U suur sha Yehova sha mimi la ka kwagh u ka a mgbegha se ve se lu a aeren a civir Aôndo je la. Awashima na yô, ka u “ior cii ve̱ war ve̱ ar sha mfe u fan mimi” la. (1 Timoteu 2:4) “Sar [Aôndo] u mbagenev ve̱ tim ga, kpa ior cii ve̱ gema asema.” (2 Peteru 3:9) Nahan, doo u se nôngo sha er aeren a ase a civir Yehova la a mgbegha se se nyôôso iniôngon yase, nahan se wase ior ve hen kwagh u Yehova shi ve dondo un ga he?—Mbaefese 5:1.

10. Er nan ve i doo u se kura iyol yase sha ‘icugh i inyara’?

¹⁰ Aluer se vande keren tartor u Aôndo yô, se lu a aeren a civir Aôndo kpishi. (Mateu 6:33) U̱ vanden keren tartor la tese ér ka u se lu a mnenge u vough sha kwagh u uyôughyôughmbaakaav. Yesu ta icin ér: “Ver nen ishima, kura nen ayol a en sha hanma hua; gadia ka sha u ngeen a akaa kpishi la man or nana lu a uma ga.” (Luka 12:15) Er alaghga a taver se ú lumun ser mdoo u inyaregh ki doo se ishima la una pir se ashe nahan kpa, doo u se fa ser ‘anzughul a tar ne a nyian ishima man icugh i inyar’ ia fatyô u “imbishi kwaghôron” u Aôndo la. (Mateu 13:22) Alaghga a taver ior mbagenev u zuan a inyaregh ki kuren mbamgbe vev. Nahan, ken ityar igen yô, ior kpishi ka ve nenge ér doo u vea yem ken tar u ú hemba lun yôughyôugh la vea za er tom ker sha er uma una lu ve guda yô, mbagenev je yô, ka ve undu tsombor ve sha anyom a ve due kera la cii. Ior mbacivir Aôndo mbagenev je kpa mba a imba mnenge ne nahan. Ka ve hen ér aluer ve yem ken ityar igen yô, vea fatyô u tindin icombor ve a akaa a nan ve mkpeyol a a sember duen ainge yô. Nahan kpa, kanyi ia gema ia er mlu u ken jijingi u ior vev mba doon ve ishima mba ve undu ken ya laa? Aluer orya ngu u nana hemen tsombor la sha inja ga nahan, ior mba ken tsombor la vea taver ken jijingi a kuma u vea war iyange i Yehova la kpa?

11. Ortom ugen yange tese ér aeren a civir Aôndo hemba ngan a inja a yôughyôugh u tar ne nena?

¹¹ Yange ortom ugen u ken tar u Philipines yem shir ken tar u Japan maa á za hen mimi u ken Bibilo sha ikyev i Mbashiada mba Yehova. Yange hen kwagh sha ityom i Ruamabera a we or u nan lu ityough hen tsombor sha ikyev la, nahan maa á kav ér doo u una wase tsombor na u hingir mbacivir Yehova. (1 Korinte 11:3) Kwase na u yange undu ken ya la hendan a na sha kwagh u jighjigh na u nan u he ne tsung je, á soo ér nom na a de hidi ken ya va tesen tsombor ve ityesen i í har sha Bibilo í á zough a mi la ga, kpa a̱ eren tom a̱ tindin ve a inyaregh. Nahan kpa, mlu u ashighe ne a lu torough torough kua ikyo i yange wa ior nav mba ve doo un ishima la na yô, á hide ken ya. Ishima wan na i eren kwagh a ior mba hen tsombor na sha dooshima la cii i saa ishe ga. Shighe karen yô, tsombor na hingir u lun ken mcivir u mimi, shi kwase na tôô tom u pasen kwagh hanma shighe la kpaa.

12. Er nan ve i doo u se vande veren akaa a ken jijingi hiihii?

¹² A fatyô u karen mlu wase sha mlu u ior mba ve lu ken iyou i̱ i̱ gbe usu yô. Shighe la a lu shighe u se hingir tenge tenge ser se nôngo yô se due a ikyav ken iyou i̱ i̱ gbe usu i lu nôngon u yôhôr laa? Á hemba lun a inja u se waren uuma asev man u̱ mba hen tsombor wase kua mbagenev mba ve lu ken iyou la ga he? Kape tar u bo ne kpaa u lu yemen leva leva u ua za kuusu je la, man uuma mba sha zongo. Er se kav kwagh ne yô, gba kpee u se ver akaa a ken jijingi hiihii shi se ver ishima sha u eren tom u waren uma sha u pasen kwagh u Tartor kpoghuloo.—1 Timoteu 4:16.

Gba u Se “Lu wang”

13. Ka ken mlu u nyi nahan i doo u iyange i Yehova la i va kohol se kereghe?

¹³ Peteru yange ôr er i lu a inja u se lu a ishima i keghen kwagh la var var, á kaa ér: “Ne mbadoon mo ishima, er ne lu keghen akaa ne yô, nôngo nen tsung sha u á kohol ne ken bem sha ishigh [ki Aôndo] né lu wang a acôghor iyol ga yô.” (2 Peteru 3:14) Peteru shi seer ôron kwagh sha kwaghwan u á we ér se lu ken icighanmlu shi se civir Aôndo la; á ôr kwagh var var sha mlu u i lu hange hange u se lu ior mba i wanger se sha awambe a Yesu a injaa mba Yehova una va kohol se yô. (Mpase 7:9, 14) Kwagh ne tese ér gba u or nana na naagh ku Yesu la jighjigh shi nana hingir ortom u Yehova u nan tsegh iyol i nan shi nan er batisema yô.

14. Inja i u lun a “ihogholough” iyol ga la wa nyi man nyi kereghe?

¹⁴ Peteru wa se kwagh ér se nôngo kpoghuloo sha er a kohol se se “lu wang” yô. Nahan se mbá kuran akondo ase a Mbakristu a a lu aeren a ase man anza ase la sha u a lu wang sha er tar ua hôngor á ga kpa? Ka sea nenge il a kôr sha ikyondo yase yô, ka se kire í ave ave la je. Hemban cii je yô, ka a lu sha ikyondo yase i hemban doon se yô, ka se kpe iyol se kire í vindi vindi. Akondo ase a Mbakristu a sha ikyav la kpaa ka aa ile sha ci u mbamshi mba se lu a mi sha aeren a ase shin anza a ase nahan ka se kire á nahan vough kpa?

15. (a) Er nan ve yange i wa Mbaiserael kwagh ér ve̱ taan anzôr sha azongo a akondo a ve? (b) Er nan ve mbacivir Yehova mba sha ayange ne ve lu kposo?

¹⁵ Yange i wa Mbaiserael kwagh ér “ve̱ taan anzôr sha azongo a akondo ve” shi ve̱ ‘kangen mou u kwer sha hanma injôr sha azongo’ a akondo a ve la. Lu sha ci u nyi? Lu sha ci u vea umbur atindi a Yehova shi vea kuran á sha er vea lu “uicighanmbaiorov” mba Aôndo ve yô. (Numeri 15:38-40) Se mbacivir Yehova mba sha ayange ne kpaa se mba kposo a tar ne, sha ci u se mba kor atindi a Aôndo man akaawan a na. Ikyav i tesen yô, se mba wang sha aeren shi se mba nengen awambe ser ka icighankwagh shi se mba palegh nyityô mcivir u akombo cii. (Aerenakaa 15:28, 29) Ior kpishi ka ve wuese se sha ishimataver yase i se lu a acôghor iyol ga la.—Yakobu 1:27.

Gba u Se Lu a “Ahuar Iyol” Ga

16. U se lun a “acôghor iyol ga” la wa nyi man nyi keregh?

¹⁶ Peteru shi kaa ér gba u a kohol se a “acôghor iyol” ga. Ishemberti i Peteru a yar tom a mi heen ne mba yer i ken zwa Grika ér ahuar. Se fatyô u eren kwagh ne nena? A fatyô u kiren shin ôôn acôghor shin il i̱ or lu a mi iyol la kera, kpa ahuar shin ayol a ka a lu or iyol la yô ka i taver u kiren á kera. Kwagh u a lu aa ayol iyol yô, tese ér kwagh nzughul hen ijiir la, shin ngu a ihyogholough iyol. Apostoli Paulu wa Mbakristu mbacivir a na imôngo mba ken Filipi la kwagh ér: “Eren nen akaa cii, ahon a̱ de lu sha mi ga, anyiman kpaa ga, sha er né lu a acôghor a wan iyol ga, né lu wang, né lu ônov mba Aôndo mba ve lu a ahuar iyol ga yô, ker atô u kov u lun kpe u geseghee ne.” (Mbafilipi 2:14, 15) Aluer se dondo kwaghwan ne yô, se palegh u gban ahon man anyiman, nahan se lu civir Aôndo a lu sha u keren mtsera ga. Kpa se lu pasen “Loho u Dedoo u tartor” ser Yehova doo se ishima kua ior mba ve we ndor a vese la. (Mateu 22:35-40; 24:14) Heela tseegh ga, shi se za hemen u pasen loho u dedoo her shin aluer ior mbá kaven er i hii ve se ne ayol a ase man shighe wase sha u nôngon ser se wase ior mbagenev ve hen kwagh u Aôndo man Bibilo i̱ i̱ lu Mkaanem nam la ga je kpaa.

17. Ka awashima u nyi i doo u se lu a mi aluer se ar sha aaven a civirigh ken tiônnongo u Kristu?

¹⁷ Er i sar se u i va kohol se a “acôghor iyol ga” yô, se tôv nen mbaawashima asev sha akaa a se eren cii. Se undu gbenda u ior mba ken tar ve eren akaa sha u keren mtsera ve tseegh la, inja er u nôngon sha u vea lu yôughyôugh shin u keren itizan nahan. Aluer se mba keren u aren sha aaven a civirigh ken tiônnongo u Kristu yô, mbaawashima asev ve̱ luun wang, shi hanma shighe yô i lu mdoo u Yehova a doo se ishima kua ior mbagenev la a̱ mgbeghan se u eren kwagh ne ye. Ka i kundu se iyol u nengen er ior mba ve vie ken jijingi ka vea “keren u lun orkuran” a iember man a isharen i hiden a iyol ijime sha u eren Yehova tom man mba ve ne jighjigh a ve imôngo mbara kpaa yô. (1 Timoteu 3:1; 2 Mbakorinte 1:24) Sha kpôô yô, ior mba ve vie ve lu mbatamen cii mba ‘kor ikumuile i Aôndo sha asema a ve; ka lu sha ci u mtsera u dang ga, kpa ka i lu sha gbashima je; mba eren tahav sha kwagh u i we ve sha ikyev ga, kpa ka ve lu ikumuile la ikyav.’—1 Peteru 5:1-4.

Gba u Se Lu “ken Bem”

18. Ka aeren a nyi nahan i fe Mbashiada mba Yehova sha mi tseegh tseeghlee?

¹⁸ Peteru mase ôron se ér i̱ va kohol se “ken bem.” U se er sha kwaghwan ne yô, gba u se lu ken bem vea Yehova man mbawanndor a vese. Peteru ôr se var var er i lu hange hange u se ‘doo ayol a ase sha gbashima’ shi se lu ken bem a Mbakristu mba se civir a ve imôngo la. (1 Peteru 2:17; 3:10, 11; 4:8; 2 Peteru 1:5-7) Ka hange hange u se lu a dooshima ayol a ase sha er se lu ken bem yô. (Yohane 13:34, 35; Mbaefese 4:1, 2) Dooshima man bem u se lu a mi la ngu a due tseer tseer sha shighe u ka sea zua mbamkohol mba ityar ityar yô. Yange i zua mkohol u vesen ugen ken tar u Costa Rica ken inyom i 1999, nahan ishima vihi orgen u teen akaa sha tashan u agirgi a purugh sha ci u Mbashiada mba hen ningir la yisa un kasua sha u keghen anmgbianev mba ve lu van mkohol gbenda yô, kpa lu sha apera ga. Nahan kpa, sha iyange i sha uhar la yô, orkasua ne nenge dooshima man bem u Mbashiada mba hen ningir la tese sha u ngohol anmgbianev mba ve lu van mkohol la sar sar, shin er ve vande fan ayol a ve ga nahan kpaa. Sha iyange i masetyô la yô, orkasua la kpa maa nyôr iyol u keghen anmgbianev mba van mkohol la gbenda, je yô, shi kaa ér i va henen Bibilo a na.

19. Er nan ve i lu hange hange u se lu ken bem vea mbananjighjigh a vese imôngo?

¹⁹ Mtese u ka se tese ser se mbá ken bem a anmgbianev asev mba nomso man mbakasev mba ken jijingi sha mimi la una bende a gbenda u se kange ishima se lu keghen iyange i̱ Yehova man tar u he u á tendezwa la. (Pasalmi 37:11; 2 Peteru 3:13) Kpa aluer gema taver se u lun ken bem a anmgbian ugen u nan ne jighjigh a vese imôngo di ye? Ú hen wer ú fatyô u lun ken bem vea nan ken Paradiso kpa? Aluer ma anmgbian er se kwaghbo yô, se nôngo se ‘hime’ iyongo la a nan ave ave la je. (Mateu 5:23, 24) Aluer se soo ser se lu ken bem vea Yehova yô, hemba kan a inja u se er kwagh nahan.—Pasalmi 35:27; 1 Yohane 4:20.

20. Ka sha igbenda i nyi nahan i doo u se tese ser se mba a ‘ishima i keghen kwaghaa’?

²⁰ Se mba ‘keghen mve u iyange i Aôndo, shi eren sha u i̱ va fefa’ kpa? Se tese ser sar se u nengen mkur u tar u ifer ne sha mze u se ze hemen u lun wang ken tar u ú hôngor ne. Heela tseegh ga, shi aeren ase a civir Aôndo la aa tese msar u i sar se tsung u iyange i Yehova i va shi se soo ser se lu sha ikyev i hemen u Tartor na la. Shi mlu u se lu ken bem a mba ve ne jighjigh a vese imôngo la una tese ishimaveren i se lu a mi i va lun ken tar u he u bem una lu ker la. Ka sha u eren nahan ve se tese ser se mba ‘keghen’ kwagh shi se mba ‘eren sha u iyange i̱ Yehova la i̱ va fefa’ ye.

[Footnote]

Baver We Kpa?

• Ikyav i u ‘eren sha u iyange i Yehova i̱ va fefa yô’ ér nyi?

• Se tese sha aeren a ase ser se mbá ‘keghen’ kwagh nena?

• Er nan ve ‘aeren a civir Aôndo’ a lu hange hangee?

• Gba kpee u se er nyi sha er Yehova una kohol se ‘ken bem, se lu wang a acôghor iyol’ shio?

[Picture on page 9]

Se tese ser se mbá ‘keghen’ kwagh sha u lun ken icighanmlu

[Pictures on page 10]

Tom u pasen kwagh u Tartor ka tom u waren uma

[Picture on page 12]

Se lu nen ken bem a hanmaor cii sha shighe u se lu keghen iyange i Yehova ne