Ka ‘Aôndo A Ne Mvese Ye’!
“Un u a môôr la ngu ma kwagh ga, shin un u a ur mngerem la kpaa ga, saa Aôndo u A ne mvese la.”—1 KOR. 3:7.
1. “Se mba mbashirentom a Aôndo imôngo” sha nyi gbenda?
APOSTOLI Paulu pase ian i se cii se lu a mi la ér se mba “mbashirentom a Aôndo imôngo.” (Ôr 1 Mbakorinte 3:5-9.) Tom u Paulu lu ôron kwagh u u la lu tom u geman ior hingir mbahenen. A kar u sha tom u lôôn kwagh shi urun mngerem. Aluer se soo u zan ikyura ken tom ne yô saa se ker iwasen hen Yehova. Paulu umbur se ér ka ‘Aôndo a ne mvese ye.’
2. Mfe u se fe ser ka ‘Aôndo a ne mvese’ la una na se lu a mnenge u vough sha tom wase u pasen kwagh ne sha ci u nyi?
2 Kwagh la una na se lu a mnenge u vough sha tom wase u pasen kwagh ne. Sea er tom taveraa sha u pasen shi tesen ior Bibilo kpa shighe u kwagh u dedoo a dugh ker yô ka Yehova se wuese un ye. Sha ci u nyi? Sha ci u sea nôngo nan nan kpa se fatyô u fan er or ka nan vese nan hingir orhenen u Yesu la ga, nahan se mba a tahav sha mvese u nan la ga. Tor Solomon yange kaa vough shighe u nger ér: “Kape tom u Aôndo u A er akaa cii kpaa u fe u ga la.”—Orpa. 11:5.
3. Tom u geman ior hingir mbahenen man u lôôn ivor kpôô kpôô la gba zua sha nyi gbenda?
3 Er se fe gbenda u or ka nan vese nan hingir orhenen ga yô iyol kpe se a tom wase u geman ior hingir mbahenen nee? Mayange ga. Kwagh ne na yô tom wase hemba doon se cii, shi u hemba maan se iyol kpaa. Tor Solomon kaa ér: “Lôô ivor you pepe, man aikighe kpaa de hiden a uwegh ou ga; gadia u fa i ia doo la ga, shin ka ngin shin ka ngira, shin ihiar cii ia doo u.” (Orpa. 11:6) Ka sea lôô ivor kpôô kpôô je kpa se mba fe i ia mende ga. Akaa nga kpishi a se fe sha kwagh ne ga yô. Kape tom wase u geman ior hingir mbahenen ne kpa u lu je la. Yesu ôr anzaakaa ahar ken ityough ki sha unyiin ki Ivangeli i Marku sha u tan iwanger sha kwagh ne. De se nenge ase nen kwagh u se hen ken anzaakaa a ahar ne yô.
Anza a Inyaagh Kposo Kposo
4, 5. Pase inja i injakwagh i Yesu i sha kwagh u ortanivor la.
4 Yesu ôr kwagh u ortanivor u yar lu tan ivor man ivor ne haa sha ajiir kposo kposo, er i nger ken Marku 4:1-9 nahan. Ijiir la kaa ér: “Ver nen ato! Ortanivor yar sha u una ta ivor. Tsô ngur tan yô, ivor igen pande haa sha kpegbenda; inyon va, va sange i, ya. Igen haa sha ikyuu ape inya i civir ga yô; nahan i mende fese sha ci u inya i ze i kom i ga yô. Oo ngu te yô, i hia; i uma sha ci u i lu a amise ga yô. Shi igen haa ken usaa; usaa vese imbishi i, i mar ga. Igen yô, haa hen inya i dedoo, i mende i vese i via iyiagh i wa asange hemba ivor la kwa ikyundugber, igen kwa akunduatar, igen kwa akunduataan.”
5 Sha ashighe a i ngeren Bibilo la, a soo u lôôn ma ivor yô, i ta a ta i. Ortanivor nan haa ivor i nan shin ikyondo gayô shin ikya nan taan i, í tsendan i za haan ica. Nahan injakwagh ne tese ér ortanivor la ta ivor na sha anza a inyaagh kposo kposo sha apera ga. Kpa ivor la haa sha ajiir kposo kposo.
6. Yesu pase injakwagh i ortanivor la nena?
6 Yesu yange ôr injakwagh ne maa de ér se ker a ker mbaahaba ve se fa inja na ga. Yange pase inja i injakwagh ne ken Marku 4:14-20. Á kaa ér: “Ortanivor ka nan ta kwaghôron. Mba ve lu sha gbenda henpe i te kwaghôron la, ka mba ka vea ungwa yô, fese je Satan a va, a ngohol kwaghôron u i lee ken asema a ve la kera. Nahan mba i te ve ivor sha ikyuu la kpaa, ka mba ka vea ungwa kwaghôron yô, fese je ve ngohol un saan saan, kpa ve lu a mise ker ayol a ve ga, nahan ve taver asema anyangem kpeghee, tsô er mkighir u sha ican shin mtev u sha ican una mough a ve sha ci u kwaghôron la yô, fese je ve nôngo gbev. Man mba i te ve ivor ken usaa yô, ka mba ka vea ungwa kwaghôron kpa anzughul a tar ne a nyian ishima kua icugh i inyar man asaren a sha akaa agen cii vea va yô, ve imbishi kwaghôron la, nahan a kera ume atam ga. Mba i te ve ivor hen inya i dedoo yô, ka mba ka vea ungwa kwaghôron la, ve ngohol un, ve ume atam, ugen kwa ikyundugber, ugen akunduatar man ugen akunduataan.”
7. Ivor man inya i i lu kposo kposo la tile sha ityou ki nyi?
7 Fa wer Yesu kaa ér i ta ivor kposo kposo ga. Kpa a ôr kwagh u ivor i môm i i her sha ajiir kposo kposo shi i um atam kposo kposo yô. Inya i hiihii la taver iyol gbang gbang, i sha uhar la di ngi avande avande, i sha utar la usaa mende sha i, i sha unyiin la ka i dedoo shi i doo iyiagh kpaa. (Luka 8:8) Man gema ivor la di kanyi? Ivor la ka kwaghôron u Tartor u a lu ken Mkaanem ma Aôndo la. (Mat. 13:19) Inya i i lu kposo kposo la tile sha ityou ki nyi? Inya la ka asema a ior a a lu kposo kposo la.—Ôr Luka 8:12, 15.
8. (a) Ortanivor la tile sha ityough ki ana? (b) Hii nan ve i lu hanma or nan lumun loho u dedoo ne ga?
8 Ka an nan lu ortanivor laa? Ortanivor la ka mba ve lu eren tom vea Aôndo imôngo la, ka mba ve lu pasen loho u dedoo u Tartor je la. Ka ve lôô shi ve uu vough er Paulu man Apolo nahan. Shin er ka ve er tom taveraa nahan kpa kwagh u ka a due ker la ngu a lu kwagh môm ga. Sha ci u nyi? Sha ci u asema a ior mba ve ongo loho la nga kwagh môm ga. Ortanivor u ken injakwagh la yange lu a tahav sha kwagh u una due ken ivor i lu tan la ga. Nahan mfe ne a suur se cii asema, hemban je yô anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ve ndera pasen kwagh sha ajiir agen anyom imôngo kpa ior ve lumun ga la.a Er nan ve kwagh a lu nahana?
9. Ka mimi u surun ishima u nyi yange apostoli Paulu man Yesu ve ôr kwagh sha mi?
9 Mba karen jighjigh u ortanivor la sha kwagh u una due ken tom u nan la ga. Paulu yange ter kwagh ne shighe u kaa ér: “Hanmô ve nana zua a injar i nan iyol i nan sha inja i tom u nan” la. (1 Kor. 3:8) Ka er or er tom la a na nan injar ye, ka kwagh u una due ken tom u nan la ga. Shighe u mbahenen mba Yesu hide kwaghpasen la kpa a kimbir oron imba kwagh ne. Mbahenen mba Yesu yange ve hide kwaghpasen a iember sha ci u ujijingi mba bov je kpa hingir sha ikyev ve ken iti i Yesu. Er saan ve iyol nahan kpa Yesu kaa a ve ér: “De ember nen er ujijingi ve lu sha ikyev yen ga, kpa ember nen er i nger ati a en Sha yô.” (Luka 10:17-20) Aluer ortanivor la nan ngu geman ior kpishi hingir mbahenen ken tom u nan la ga kpa u ngu wer nan wa a wa hwev ken tom u nan shin jighjigh u nan yina a yina nan ga. Jighilii yô, kwagh u ka a due ken tom wase la har sha ishima i or u nan ongo loho wase la. Kpa ka Aôndo a ne mvese ye!
Kwagh u I Gbe u mba Ve Ongo Loho la Vea Er Yô
10. Kanyi ia tese ér or u nan ongo loho la nan ngu inya i dedoo shin i bo?
10 Gema mba ve ongo loho la di ye? I vande veren kwagh u vea er yôô? Ei. Ka ve vea tsua kwagh u ve soo u lun la ye. Jighilii yô, ishima i or ia fatyô u geman sha gbenda u dedoo shin u bo. (Rom. 6:17) Yesu ôr ken injakwagh na la ér ‘mbagenev ka vea ungwan kwaghôron’ yô, fese je Satan a va ngohol un kera. Kpa ka keng keng kwagh a lu nahan ga. I wa Mbakristu kwagh ken Yakobu 4:7 ér ve “hendan a Diabolo,” tsô una yevese ve. Yesu shi ôr kwagh u mbagenev ér ve ngohol loho u tartor la saan saan, kpa er ‘ve lu a mise ken ayol a ve ga’ yô, fese je ve nôngo gbev. Kpa i wa mbatomov mba Aôndo kwagh ér ve ‘wa amise . . . i tim ve ker dông’ sha er vea fatyô u kaven “igbanger man iniembe man mtav man mze u dooshima u Kristu u a gande u fan la a lu yô.”—Ef. 3:17-19; Kol. 2:6, 7.
11. Or a palegh anzughul a tar ne a nyian ishima kua icugh i inyar u nyôron imbishi kwaghôron ken ishima i nan nena?
11 I pase kwagh u mbagenev mba ve ungwa loho la ér ka mba ka ve ongo kwaghôron la kpa “anzughul a tar ne a nyian ishima kua icugh i inyar” ve kar ve nyôr ve imbishi kwaghôron la yô. (1 Tim. 6:9, 10) Vea palegh kwagh ne nena? Apostoli Paulu na mlumun ér: “Inyaregh ki saren ki̱ de luun ken uma wen ga. Kwagh u ne lu a mi yô, a̱ kuma ne, gadia A kaa er: Mayange Me undu u ga, Me kende u kpaa ga.”—Heb. 13:5.
12. Hii nan ve mba ve lu er ka inya i dedoo mbara ka ve ume atam kposo kposoo?
12 Yesu mase ôron ér, ivor i i her sha inya i dedoo la “ume atam, ugen kwa ikyundugber, ugen akunduatar man ugen akunduataan.” Er mba ve lumun loho u dedoo mbagenev ve lu a ishima i dedoo shi ve ze hemen ken jijingi nahan kpa, kwagh u vea fatyô u eren ken tom u yôôn loho u dedoo ne ngu kwagh môm ga. U tesen ikyav yô, iyolbeen shin icôronuange ia na yô mbagenev vea kera fatyô u eren tom u pasen kwagh er ma ve er la ga. (Nenge Marku 12:43, 44.) Heen kpa alaghga ortanivor la nana lu a tahav sha kwagh ne ga, kpa a doo nan u nengen er Yehova a ne mvese yô.—Ôr Pasalmi 126:5, 6.
Ortanivor u Nan Yav La
13, 14. (a) Pase inja i injakwagh i Yesu a er sha kwagh u ortanivor la. (b) Ka an nan til sha ityough ki ortanivor laa, man ivor la di kanyi?
13 Se zua a injakwagh igen sha kwagh u ortanivor ken Marku 4:26-29. Ijiir la kaa ér: “Tartor u Aôndo ngu nahan; ka er or u nan te ivor shin inya; nan yav, nan nder, tugh man tetan, man ivor la kpaa mende, i vese, kpa nan fa er i hii man i mende ga; gadia inya iyol i i gba nan iyiav tsô; hiihii ka ikya, u dondon ka ishagher, man ken masetyô yô, ka asange a vian ken ishagher. Man shighe u iyiagh kia via yô, fese je nan za a louji keregh, sha ci u shighe u sundan a kom yô.”
14 Ortanivor ne ka ana? Mbagenev ken Mbakristu Mbaaiev na jighjigh ér ka Yesu iyol na a lu ortanivor ne ye. Kpa a fatyô u kaan ér Yesu yav nahan a fa shighe u ivor la i mende i vese ga ze. Yesu fa mvese u ivor la je ka u henen a hen ga. Kpa ortanivor ne nan ngu kwagh môm a ortanivor u i vande ôron kwagh na la. Ve cii ve tile sha ityough ki hanma orpasenkwagh u Tartor u nan te ivor i Tartor sha u pasen kwagh sha gbashima la. Ivor i í te shin inya la ka loho u nan pasen la.b
15, 16. Ken injakwagh i Yesu i sha kwagh u ortanivor la, ka mimi sha kwagh u mvese u kpôô kpôô man u ken jijingi u nyi a ere?
15 Yesu kaa ér ortanivor la “nan yav, nan nder, tugh man tetan.” Kwagh ne tese ér ortanivor la nan ngu eren tom u nan ga ze. Kpa a tese a tese kwagh u ior kpishi ve eren ayange ayange tsô. Asember a i yar tom a mi ken ivur ne la tese ieren i or yaven tugh kpa nderen tetan, kwagh u a ze hemen shighe gôgônan yô. Yesu pase kwagh u za hemen hen shighe la yô. A kaa ér: “Ivor la kpaa mende, i vese.” Yesu shi za hemen wener: “Kpa nan fa er i hii man i mende ga.” Kwagh u Yesu lu ôron heen jighilii yô ér, ivor la mende “iyol i i.”c
16 Yesu lu ôron heen ér nyi jimi? Fa wer kwagh u i lu ôron heen jighilii yô ka mvese u ivor la man gbenda u i lu vesen kure kure la. Bibilo kaa ér: ‘Gadia inya iyol i i gba nan iyiav tsô; hiihii ka ikya, u dondon ka ishagher, man ken masetyô yô, ka asange a vian ken ishagher.’ (Mar. 4:28) Ivor ne vese kure kure man sha adondo adondo kpaa. A fatyô u kighir ivor ne sha apera ér i̱ vese ga. Kape ior mba ve hingir mbahenen mbara kpa kwagh ve a lu je ne. Yehova ka una na mimi ian u vesen ken ishima i or u mimi yô, mimi ne a vesen sha adondo adondo.—Aer. 13:48; Heb. 6:1.
17. Ka unô ka ve ember shighe u vor u mimi u um atam laa?
17 Ka sha nyi gbenda nahan ortanivor la kpa nan lu sundan ‘fese je er shighe u iyiagh kia via’ laa? Yehova ka una na mimi u sha kwagh u Tartor una vese ken ishima i mbahenen mba hev yô, ka ve za hemen ken mimi zan zan nahan mdoo u Aôndo a doo ve ishima la a mgbegha ve u tseghan ayol a ve sha ci na kpaa. Shi ka ve tese ikyav i iyoltseghan ve ne ken igbar nahan i er ve batisema shin mnger. Anmgbianev mba nomso mba ve ze hemen u vesen ken jijingi yô ka ve va hingir u seer lun sha aan a tom ken tiônnongo je kpaa. Kpa ka ortanivor la tseegh nan sondo atam a Tartor aa ivor i i um atam ken orhenen shon ga, mbapasenkwagh mbagenev mba yange ve lôô ivor shon ga kpa ka ve sunda. (Ôr Yohane 4:36-38.) Sha mimi yô, “orlôôn man orsundan [ka ve] ember imôngo.”
Ityesen hen a Vese Nyian
18, 19. (a) Se time sha anzaakaa a Yesu ne nahan a taver we ishima nena? (b) Se hen nyi ken kwaghhenen u a dondo nee?
18 Se time sha anzaakaa a ahar a i nger ken Marku ityough ki sha 4 kin nahan se hen nyi? Se nenge wang er se lu a tom u eren yô, ka tom u tan ivor je la. Mayange mbamtaver shin akaa a zan iyol agen a se tagher a mi ken tom wase la a de yangen se u eren tom ne ga. (Orpa. 11:4) Er se tagher a mbamtaver ken tom ne nahan kpa, se fa er se lu sha ian i civirigh i lun mbashirentom vea Aôndo yô. Ka Yehova a ne mvese u ken jijingi ye, gadia ka a ver iniôngon yase man i mba ve lumun loho u dedoo la kpaa. Se kav er se fatyô u kighir or môm môm ser nana hingir orhenen ga yô. Shi se kav kpaa ser, aluer ior mba se pasen ve kwagh mbara hingir mbahenen ga je kpa iyol i de kpen se ga. Se fa ser ka u se lun jighjigh hen Yehova man shi ian i civirigh i a ne se ér se pase “loho u dedoo u tartor ne, . . . sha u u̱ lu mpase hen akuraior cii” la i lu kwagh u tesen ér se mba zan ikyura ken jijingi ye, nahan kwagh ne kundu se iyol kpen kpen.—Mat. 24:14.
19 Kanyi igen kpa Yesu a tese se sha kwagh u mvese u mbahenen mba hev man tom u Tartoro? Se zua a mlumun sha mpin ne ken anzaakaa agen ken ngeren mba Ivangeli. Se time sha anzaakaa ne agen ken kwaghhenen u a dondo ne.
[Footnotes]
a Nenge kwagh u Anmgbian u i yer un ér Georg Fjölnir Lindal, u a er tom ken tar u Iceland, u i er kwagh na ken 2005 Yearbook of Jehovah’s Witnesses, sha peeji 210 zan zan 211 la. Shi nenge uvande-eren mba anmgbianev asev mba ve ze hemen u pasen kwagh ken tar u Ireland sha mimi anyom imôngo, shin er ior ve lu ungwan loho ve la ga nahan kpaa la, er i er ken 1988 Yearbook of Jehovah’s Witnesses, peeji 82 zan zan 99 nahan.
b I vande pasen ken Iyoukura ér ivor la tile sha ityough ki aeren a or a i gbe u aa via la, man ijiir i or vese her la ka i bende a aeren a nan. Kpa fa nen ner, ivor i ken injakwagh i Yesu la gema hingir ivor i bo shin i hôôn ga. Kpa i mende, i via kpaa.—Nenge Iyoukura (zwa Buter) i Jun 15, 1980, peeji 17 zan zan 19.
c Ka ken Aerenakaa 12:10, ape i er kwagh u hunda u iyôgh gba bughun “iyol i u tsô” la tseegh shi i ter ishember ne ye.
Ú Umbur Kpa?
• Tom u tan ivor kpôô kpôô man u pasen loho u Tartor la zua sha nyi man nyi?
• Yehova karen jighjigh u orpasenkwagh u Tartor sha nyi kwagha?
• Ka akaa a lun kwagh môm sha mvese u kpôô kpôô man u ken jijingi a nyi Yesu a er kwagh sha mini?
• “Orlôôn man orsundan [ka ve] ember imôngo” nena?
[Pictures on page 13]
Hii nan ve Yesu a tee orpasenkwagh u Tartor u Aôndo a kar sha ortanivoro?
[Pictures on page 15]
Mba ve til sha ityough ki inya i dedoo mbara mba pasen kwagh u Tartor er ve fetyô la sha gbashima je
[Pictures on page 16]
Ka Aôndo a ne mvese ye