Lu A Mhen U Kristu Kpa Lu A Mi la
“Lu nen ishima i môm ayol a en sha inja i Kristu Yesu la.”—ROM. 15:5.
1. Doo u se ker u lun a mhen u Kristu kpa lu a mi la sha ci u nyi?
YESU KRISTU yange kaa ér: “Va nen her a Mo . . . va hen nen kwagh sha ikyev Yam, gadia M ngu ishima legh legh, man M kehen ityough kpaa ga, tsô né zua a mmem ken asema a en.” (Mat. 11:28, 29) Mlehe u Yesu lôhô ior kundu kundu ér ve va hen a na ne tese mhen u Yesu u sha dooshima la. Ma orumace u nan ver ikyav i hemban doon i se dondo a i Yesu la je kpa nan ngu ga. Er Yesu lu Wan u Aôndo u lu a agee man tahav kpishi nahan kpa, mhôônom kôron un a ior shi eren a ve kundu kundu kpaa, hemban je yô mba ve lu yan atsan mbara.
2. Ka avegher a mhen u Yesu a nyi se time sha mini?
2 Ken ngeren ne kua ngeren mba uhar mba ve dondo ne cii, se time sha kwagh u se er ve se lu a mhen u Yesu kpa lu a mi la, shi se tese ser se mba a “mhen u Kristu” ken uma wase yô. (1 Kor. 2:16) Se time sha avegher ataan: Avegher shon yô ka, Yesu lu ishima legh legh shi kehen ityough ga man mlu na u sar sar man m-ongo u ungwan imo i Aôndo la man gbashima u lu a mi la kua dooshima na u been mayange ga la.
Hen u Lun Ishima Legh Legh er Kristu kpa Lu Nahan
3. (a) Kanyi Yesu yange tese mbahenen nav sha kwagh u iyol i hiden a mi ijime? (b) Shighe u mbahenen mba Yesu tese myen ve la yange er nena?
3 Yesu, Wan u Aôndo u lu or u vough la yange lumun u va eren Aôndo tom shin tar u ior mba yinan man mbaasorabo ve lu shimi ne a mkighir shio. Man ior mban mbagenev je yô lu u vea va wua un kpaa. Nahan kpa, Yesu za hemen u lun saan saan shi kôron iyol na tsaha. (1 Pet. 2:21-23) Aluer se mba “veren ashe” sha ikyav i Yesu yô, kwagh la una wase se u lun saan saan shi kôron iyol tsaha shighe u mbamshi man mbamyen mba mbagenev ve bende a vese yô. (Heb. 12:2) Yesu lôhô mbahenen nav ér ve ‘tôô igbur na sha ayol a ve’ shi ve hen kwagh sha ikyev na kpaa. (Mat. 11:29) Tsô vea hen nyi? Kwagh môm u vea fatyô u henen sha ikyev i Yesu yô, Yesu yange lu ishima legh legh shi waan ishima a mbamyen mba mbahenen nav kpaa. Hen tugh mbu kpernan i wua Yesu la, a tese mbahenen nav u “kehen ityough ga” sha u ôôn ve angahar, kwagh ne lu kwagh u una tsa a hungur ve sha won ga. (Ôr Yohane 13:14-17.) Shighe u Peteru man Yakobu kua Yohane va kan shio u ‘kuran’ la je kpa, mhôônom kôr Yesu a ve, gadia a kav er ve yen yô. Tsô a pine Peteru ér: “Shimon, u ngu yavena? . . . Kuran nen, eren nen msen, sha er né gba ken imeen ga yô; mimi je, jijingi yô, rumun, kpa iyol yô, ngi a agee ga.”—Mar. 14:32-38.
4, 5. Ka sha nyi nahan ikyav i Yesu la ia wase se u wan ishima a mbamshi mba mbageneve?
4 Shighe u or u nan civir Aôndo a vese imôngo nan hingir u gban gesa shin ishima i ngôôr vihin nan ker ga shin nan ngohol kwaghwan u mbatamen shin u “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” fele ga nahan, se er nena? (Mat. 24:45-47) Er se lumun u den ior mba ken tar u Satan ne a mbamyen vev nahan kpa, alaghga a taver se kpishi u den anmgbianev asev mba se civir Aôndo a ve imôngo mbara a mbamshi vev. Aluer mbamyen mba ior mbagenev mba nan se ishimavihin fele yô, doo u se pine iyol yase ser, ‘Me er nan ve me seer tesen mer m ngu a “mhen u Kristuu”?’ Umbur wer, ishima yange i vihi Yesu ker a mbahenen nav ga, shin er ashighe agen ve tese ér mba a “mhen u Kristu” ga nahan kpaa.
5 Hen ase sha kwagh u apostoli Peteru la. Zum u Yesu lôhô Peteru ér a due shin tso a zende sha kwavmnger a za hen a Na la, Peteru zende sha kwavmnger sha anshighe kpuaa. Kpa Peteru nengen ahumbe nga taver yô a cia, maa a gba miren shin mnger. Nahan Yesu vihi ishima a na, kaa a na ér: “Mire ka hi nenge! Ka nahan ve u fa kwagh yee”? Ei! Kpa “fese nahan Yesu naregh uwegh Nagh, kôr un, kaa a na er: We u u lu a anjighjigh u nan kpeghee ne, ka nyi u te akperana?” (Mat. 14:28-31) Er Yesu naregh uwegh nagh wase Peteru nahan, se yô se fatyô u wasen ma anmgbian u i gbe u nana seer lun a jighjigh u nan kpa? Sha kpôô yô, kwagh u Yesu yange er a Peteru la tese ér ngu ishima legh legh.
6. Yesu yange tese mbaapostoli nav nyi sha kwagh u u keren u lun u hiihii?
6 Heela tseegh ga, Peteru kpa nyôr iyol ken anyiman a mbaapostoli zer gban sha kwagh u or u nan hembe la. Yakobu man Yohane yange ve soo u teman Yesu ken uwegh ku yanegh man ku imesegh ken Tartor na. Peteru man mbaapostoli mbagenev mba ongo nahan yô, ishima vihi ve tsung. Yesu yange fa ér, adooga ieren ne hingir ikye ve sha ci u ijiir i ve vese her la. Nahan Yesu yila ve her a Na, kaa a ve ér: “Ne fa er utor mba ken atôatyev ka ve manger sha a ve, man mbatamen vev kpaa ve eren tahav sha a ve; kpa her a ven yô, i̱ de lu nahan ga; kpa hanmô u i sar nan ka lun u vesen ken a ven yô, nana̱ hingir wanakiriki wen. Man shi hanmô u i sar nan ka lun u hiihii ken a ven yô, nana̱ hingir wanakiriki wen.” Yesu maa ôr ve kwagh u ikyav i un iyol na ver la, ér: “Er Wan u or kpaa A ve, i lu sha u i̱ er Un tom ga, kpa sha u Un Una er mbagenev tom man Una na uma Na a̱ hingir ipaan sha ci u ior kpishi yô.”—Mat. 20:20-28.
7. Kanyi hanmô wase nana er ve se lu ken mzough ken tiônnongo?
7 Aluer se mba gbidyen kwar sha mkehe u Yesu kehen ityough ga la yô, kwagh la una wase se u lun ‘ior mba hemban ndahar’ hen anmgbianev asev. (Luka 9:46-48) Aluer se mba eren nahan yô, se lu ken mzough. Er ter u zege tsombor nahan, Yehova soo ér ônov nav ve “tema imôngo, ishima ve [i] lu i môm,” ve lu ken mzough. (Ps. 133:1) Yesu yange er msen hen Ter na sha kwagh u Mbakristu mba mimi, kaa ér: “Mo ken a ve, man We di ken a Mo, sha u ve̱ hingir kwagh môm vough yô; sha er tar u̱ fa er We U tindim man shi er ve doo U ishima er M doo U ishima nahan kpaa yô.” (Yoh. 17:23) Nahan yô, mzough u se lu ker la wase u tesen er se lu mbadondon Kristu sha mimi yô. Saa se nengen mbamyen mba mbagenev er Kristu kpa a nengen ve la keng ve se lu ken mzough ye. Yesu deen mbagenev akaabo a ve, man yange tesen kpaa ér saa se deen mbagenev akaabo a ve ve se kpa a de se akaabo a ase ye.—Ôr Mateu 6:14, 15.
8. Se hen nyi hen mba ve civir Aôndo anyom imôngo laa?
8 Shi se fatyô u henen kwagh kpishi hen mba ve lu dondon ikyav i Kristu anyom imôngo la. Mbacivir Aôndo mban ka ve wa ishima a mbamyen mba mbagenev vough er Yesu nahan. Ve fa ér u zungwen mhôônom er Kristu kpa zungwen la wasen se u “[wan] ishima a mbamyina mba mba ve taver ga la,” shi wasen se u lun ken mzough her kpaa. Heela tseegh ga, ieren ne ka i taver tiônnongo cii ishima u lun a mhen u Kristu kpa lu a mi la. Ve soo ér anmgbianev vev ve lu a mhen u Kristu di er apostoli Paulu kpa soo ér Mbakristu mba ken Roma ve lu a mi nahan. A kaa ér: “Aôndo u ishimawan man ishimasurun A̱ na ne, lu nen ishima i môm ayol a en sha inja i Kristu Yesu la, sha u né civir Aôndo Ter u Ter wase Yesu Kristu sha ishima i môm man sha imo i môm kpaa” yô. (Rom. 15:1, 5, 6) Sha kpôô yô, mcivir u se civir Aôndo ken mzough ne ve Yehova a iwuese.
9. Hii nan i gbe u se lu a icighan jijingi keng ve se dondo ikyav i Yesu?
9 Yesu yange zua mkehe u “kehen ityough” ga la vea ishima i legh legh, ieren i i lu vegher u ityamegh ki icighan jijingi u Aôndo la. Nahan yô, dugh u se henen kwagh u ikyav i Yesu kera yô, gba u se sôn icighan jijingi u Yehova sha er se hemba dondon ikyav i Yesu la tsembelee yô. Doo u se er msen se sôn Aôndo a na se icighan jijingi na, shi se nôngo kpoghuloo se ume ityamegh ki jijingi shon kpaa. Avegher a ki yô ka, “dooshima man msaanyol man bem man ishima i wan man sar sar man mlu u dedoo man jighjigh man ishima i legh legh man u kôron iyol tsaha. Anzaakaa ne yô, tindi yange a ga.” (Gal. 5:22, 23) Nahan aluer se mba dondon ikyav i iyol i hiden a mi ijime man i lun ishima legh legh i Yesu ver la yô, se na a saan Ter wase u sha, Yehova iyol.
Yesu Luun a Ior Sar Sar
10. Yesu yange tese ieren i sar sar nena?
10 Sar sar kpa ka vegher u ityamegh ki icighan jijingi. Yesu luun a ior sar sar hanma shighe cii. Ior mba yange ve zaan hen Yesu cii kav ér a “lumun ve.” (Ôr Luka 9:11.) Mlu u Yesu luun sar sar la tese se nyi? Or u sar sar ka nan soo ior mbagenev shi nan lu inja kundu kundu shi nan zungwen mhôônom kpaa. Kape Yesu lu vough je la. Mhôônom kôron un a ior “sha ci u i tumbul a ve, ve sambe wuee er iyôngo i i lu a orkuran i ga nahan.”—Mat. 9:35, 36.
11, 12. (a) Pase shighe ugen u Yesu zungwe or mhôônom yô. (b) Ikyav i se time sha mi heen ne tese u nyi?
11 Mhôônom kôron Yesu a ior shi zungwen ve mhôônom tseegh ga, yange a er kwagh sha u wasen ve. Nenge ase kwagh u yange er ne. Kwase ugen lu a imborawambe anyom 12. Kwase ne fa er sha Tindi u Mose la yô, un lu wang ga, nahan lu u or a bende a na yô, nan kpa nana hingir wang ga yô. (Lev. 15:25-27) Nahan kpa, gwa u yange ungwa sha kwagh u Yesu man gbenda u Yesu eren kwagh a ior la na yô, kwase la na jighjigh ér Yesu ngu a tahav mbu been un angev shi sar un u eren nahan kpaa. Gadia a kaa ér: “Aluer mea bende shin akondo Na tseegh tsô kpaa, me war je.” Tsô a taver ishima a bende a ikyondo i Yesu, fese nahan a kav ken iyol na er angev nav mbu bee yô.
12 Yesu yange kav er or nan bende akondo na ave yô, tsô a gba jingen ér una fa or u nan bende a na la. Kwase la gba inya sha ishigh ki Yesu, lu gbidyen ikyarikyase iyol, kende ôr Yesu kwagh la sha mimi cii. A shi nan kpa lu cian ér a va zôhô a na ér un per Tindi u Mose, ka ityôkyaa i i na ve er kwagh nahan je la. Nahan Yesu zôhô a icankwase u lu yan ican nee? Mayange ga! Yesu gema taver kwase la ishima ér: “Wankwase, jighjigh wou u nan war u ve; yem bem bem.” (Mar. 5:25-34) Sha mimi yô, yange a doo kwase la u ungwan mkaanem ma kundu kundu mara tsô!
13. (a) Ieren i Yesu yange i kaha kposo a i Mbafarishi nena? (b) Yesu eren a mbayev nena?
13 Kristu yange yaren tom a tahav nav sha u seer ior ikyav mbi yuhwan tsung, er Mbafarishi mba cighir asema mba sha ayange a na la eren nahan ga. (Mat. 23:4) Kpa yange a wa ishima a tese mbagenev igbenda i Yehova kundu kundu. Yesu lu huror u doo mbadondon nav ishima kpishi yô. Sha mimi yô Yesu lu huror u mimi u lun a dooshima man sar sar gbem. (Anz. 17:17; Yoh. 15:11-15) Mbayev kpa yange i doo ve u lun vea Yesu, man ikyav tese ér un kpa doon un u lun vea mbayev. Er Yesu ngee a tom kpishi nahan kpa, yange a ker shighe u lun vea mbayev mba kiriki. Sha shighe ugen la, mbahenen mba Yesu lu kenden a ayol a ve sha, er mbahemenev mba kwaghaôndo mba sha ayange a ve la nahan, tsô ve gba yangen ior ér ve de ve a mbayev vev hen Yesu ér a benden ve ave iyol ga. Kwagh la doo Yesu a mbahenen nav ga cii. Tsô a kaa a ve ér: “De nen mbayev mba kiriki, ve̱ va her a Mo; de kera yangen nen ve ga, gadia ka anza a mban ne je tartor [u Aôndo] u lu u ve ye.” Yesu maa yar tom a wanye sha u tesen mbahenen nav kwagh u injaa, a kaa ér: “Mimi je, M kaan ne ne, hanma or u nana rumun tartor u Aôndo er wanye u kiriki nahan ga yô, mayange je nana nyôr ker ga.”—Mar. 10:13-15.
14. Ka mbamtsera mba nyi ka a tese mbayev dooshima ve ve zua a mini?
14 Hide hen er anyom yange aa kar ve a lu mbayev mba vea gande a hingir nomsombaiorov man kasev mba wan akondo la ken ishima, shighe u vea umbur er Yesu Kristu “kuve ve, shi penda ve ave sha ityou” la yô. (Mar. 10:16) Nyian kpa, mbayev mba mbatamen kua mbagenev ve tese ve dooshima yô vea umbur ieren la saan saan shighe u vea gande la. U hemban cii yô, mbayev mba tiônnongo a tese ve imba dooshima la hii iyev vev je yô, ka ve fa ér jijingi u Yehova ngu sha ior nav.
Eren a Ior Kundu Kundu ken Tar u Tswam Ne
15. Doo u a kpiligh se iyol er ieren i kundu kundu i ban ken tar u ainge ne ga sha ci u nyi?
15 Ior kpishi nyian ka ve hen ér mba a shighe u eren a mbagenev kundu kundu ga. Kwagh ne na yô, ior mba Yehova ka ve shi tagher a jijingi u taregh ken makeranta man sha ijiir i tom man shighe u ve lu zan zende shin ve lu eren tom ve u pasen kwagh la cii. Alaghga ieren i dang ia na se ya kunya, kpa mayange kwagh la a de kpiligh se iyol ga. Yehova yange na Paulu nger kwagh sha u pasen se ér, ken ashighe a ican a “ayange a masejime” ne, Mbakristu vea tagher ishigh a ior “mbawan ayol a ve ikyo tseegh man. . . mbalun a dooshima ga.”—2 Tim. 3:1-3.
16. Ka nena se eren a mbagenev ken tiônnongo kundu kundu er Kristu eren nahana?
16 Nahan kpa, se fatyô u zuan a ieren i kundu kundu ken tiônnongo u Kristu, ieren shon i i ban ken tar yum la. Aluer se mba dondon ikyav i Yesu ver la yô, hanma wase nana seer maan ieren i kundu kundu ne. Se er kwagh ne nena? Kwagh u hiihii yô, gba u se na mba kpishiv ken tiônnongo iwasen shi se taver ve asema, sha ci u mba yan ican a ma angev shin ma mtaver ugen. Er alaghga amba atsan la aa lu seer a seer ken “ayange a masejime” ne nahan kpa, nga hegh hen a vese ga. Sha ayange a tsuaa la kpa Mbakristu yaan atsan nahan. Sha nahan yô, doo u se lu a aeren a injaa ne vough er Mbakristu mba sha ashighe a tsuaa la kpa lu a mi nahan. U tesen ikyav yô, Paulu yange taver Mbakristu ishima ér ve ‘taver mba ve yen ishima la asema, ve wasen mba ve taver ga yô, ve waan ishima a ior cii.’ (1 Tes. 5:14) Man u eren kwagh ne wa u eren a ior kundu kundu er Kristu eren nahan la kpa ker.
17, 18. Ka igbenda i nyi nahan se fatyô u dondon Yesu sha u eren a mbagenev kundu kunduu?
17 Mbakristu mba a tom u ‘ngohol anmgbianev vev kundu kundu’ shi eren a ve vough er Yesu kpa ma a er a ve la. Kwagh ne tese se er se eren a mba se vande fan ve anyom a kar imôngo la kua mba se vande fan ga mbara cii kundu Kundu yô. (3 Yoh. 5-8) Er mhôônom kôron Yesu a ior nahan, kape se kpa i doo u ma a kôron se je la, nahan se naan ior mmem hanma shighe cii.—Yes. 32:2; Mat. 11:28-30.
18 Hanma wase nana fatyô u eren a mbagenev kundu kundu sha u eren kwagh u tesen ér kwagh ve gba se ishima shi se kav mbamzeyol vev kpaa. Ker igbenda i eren a mbagenev kundu kundu. Nôngo sha afatyô wou cii u eren nahan. Paulu wa se kwagh ér: “Doo nen ayol a en tsung sha dooshima, hemen nen sha u nan ior icivir.” (Rom. 12:10) Paulu pase imba dooshima u Kristu ne nahan ér: “Dooshima we ishima, lu sar sar, gbe iwuhe ga; dooshima gengese iyol ga, moron iyol kpaa ga.” (1 Kor. 13:4) U ma se lu yuen anmgbianev asev mba nomso man mba kasev la yô, doo u se dondo kwaghwan ne, ér: “Lu nen sar sar ayol a en, zungwen nen mhôônom, de nen ayol a en kwaghbo, er Aôndo kpaa A de ne ken Kristu nahan.”—Ef. 4:32.
19. Ka kwagh u injaa u nyi ngu a due ken u eren a mbagenev kundu kundu er Kristu nahan laa?
19 Iniôngon yase i eren a mbagenev kundu kundu sha hanma shighe man sha hanma ian cii, er Kristu kpa eren nahan la ia va se a mbamtsera kpishi. Aluer se mba eren nahan yô, jijingi u Yehova una fatyô u eren tom ken tiônnongo shi una wase hanma or cii u lun a avegher a ityamegh ki jijingi kpaa. Heela tseegh ga, aluer se dondo ikyav i Yesu ver se la shi se mba wasen mbagenev u eren nahan yô, mcivir u se civir Aôndo ken mzough saan saan ne kpa una va Aôndo iyolna a iember. Nahan yô, se za nen hemen u nôngon sha afatyô wase cii u tesen mbagenev erdoo shi eren a ve kundu kundu er Yesu nahan.
Ú Fatyô u Pasen Kpa?
• Yesu yange tese ér un ngu “ishima legh legh,” shi un “kehen ityough kpaa ga” nena?
• Yesu yange eren a ior kundu kundu nena?
• Ka igbenda i nyi nahan se fatyô u tesen ishima i legh legh shi eren a mbagenev kundu kundu ken botar ne er Kristu kpa eren nahana?
[Foto u sha peeji 8]
Shighe u ma anmgbian nan nenge gbev sha jighjigh u nan er Peteru nahan yô, doo u se wase nan?
[Foto u sha peeji 10]
U wase sha u nan tiônnongo a lu ijiir i kundu kundu nena?