Naan Yehova Nagh A Ishima I Môm
“Hanma kwagh u ne eren cii yô, eren nen un, i̱ lu sha ishima i môm er ka sha ci u Ter nahan.”—KOL. 3:23.
NENGE WEA FATYÔ U NAN MLUMUN YÔ:
Se fatyô u nan Yehova icivir sha akaa a se eren ayange ayange la nena?
Ka iniav mbi nyi se ne sha u civir Aôndoo?
Se fatyô u nan Yehova akaa a se lu a mi la nena?
1-3. (a) Er Yesu kpe sha kon u mtsaha sha u nan nagh sha ci wase yô, kwagh la tese ér Yehova kera ver ishima ér se na un ma nagh gaa? Ta iwanger. (b) Ka mpin u nyi a dugh sha kwagh u iniav mbi nan nyiana?
KEN derianyom u hiihii la, Yehova pase ior nav ér nagh ku ipaan ku Yesu kura kar a Tindi u Mose kera. (Kol. 2:13, 14) Iniav mbi Mbayuda vanden nan uderimbaanyomov la cii va kera gba u naan mbi ga shi mbi kera lu a inja ga. Tindi kure tom na u lun “orkuran wase u zan a vese ken Kristu” la.—Gal. 3:24.
2 Ngun ka u kaan ér kwagh kera gba Mbakristu sha iniav mbi nan ga ze. Kpa apostoli Peteru yange ôr er i gbe u a ‘naan nagh ku ken jijingi, ku ku doon Aôndo sha ci u Yesu Kristu yô.’ (1 Pet. 2:5) Bee kera yô, apostoli Paulu vande pasen wang ér, a fatyô u kaan ér uma u Orkristu jimin cii ngu er “nagh” nahan.—Rom. 12:1.
3 Sha nahan yô, Orkristu ka nan na Yehova nagh, sha u nan un akaa a nan agen shin sha u den akaa agen a nan eren ken uma u nan la sha ci na. Er se fe kwagh u nagh ku Mbaiserael naan la yô, se er nan ve se na Yehova iniav mbi sha ishima na?
INIAV MBI NAN AYANGE
4. Ka nyi i gbe u se umbur sha akaa a se eren ayange ayange laa?
4 Alaghga a taver se u nengen er akaa a se eren ayange ayange la a gbe a zough vea iniav mbi nan Yehova yô. Alaghga a lu inja er tom u hen ya man tom u ken makeranta man tom u keren ime-mnger man u za yamen kwagh ken kasua kua ambaakaa la nahan gba zua vea akaa a ken jijingi ga nahan. Nahan kpa, aluer u tsegha iyol you sha ci u Yehova shin u sôôn eren nahan yô, gbenda u u eren akaa ken uma wou ayange ayange la ngu hange hange. Se mba Mbakristu hanma shighe cii. Gba u se dondon akaawan a Ruamabera ken akaa a se eren cii. Sha nahan yô, Paulu wa se kwagh ér: “Hanma kwagh u ne eren cii yô, eren nen un, i̱ lu sha ishima i môm er ka sha ci u Ter nahan, i̱ de kera lu sha ci u ior ga.”—Ôr Mbakolose 3:18-24.
5, 6. Ka nyi ia wase se u fan er se eren kwagh man er se wuhan iyolo?
5 Akaa a Orkristu nan eren ayange ayange la ka vegher u mcivir u nan ga. Nahan kpa, er Paulu a we se kwagh ér se ‘eren akaa sha ishima i môm er ka sha ci u Ter nahan’ yô, doo u se hen sha kwagh u uma wase jimin cii. Kwagh ne tese se nyi? Se mba eren kwagh sha inja shi se mba wuhu iyol tsembelee hanma shighe kpa? Shin shighe u se lu eren akaa ase a ayange ayange la, alaghga kunya ua kôr se u kaan a ior ser se mba Mbashiada mba Yehova sha ci u ieren yase shin gbenda u se wuhu iyol laa? Doo u kwagh a lu nahan mayange ga! Ior mba Yehova mba soon u eren ma kwagh u una va a ilyahan sha iti i Aôndo ga.—Yes. 43:10; 2 Kor. 6:3, 4, 9.
6 De se time se nenge er isharen i eren akaa cii “sha ishima i môm er ka sha ci u Ter nahan” la i bende a akaa kposo kposo a se eren ken uma wase yô. Er se lu timen sha kwagh ne la, umbur wer yange gba u iniav mbi Mbaiserael naan Yehova la, mbi a lu mbi hemban doon cii.—Eks. 23:19.
ER KWAGH NE A BENDE A UMA WOU LA
7. Iyoltseghan i Mbakristu la wa nyi man nyi kere?
7 Shighe u ú tsegha iyol you sha ci u Yehova la, yange u tôndo zwa wer u civir un a uma wou cii. Jighilii yô, u lu kaan wer ken uma wou cii, man ken hanma kwagh u ú tsough u eren cii, Yehova una hemba gban we kwagh. (Ôr Mbaheberu 10:7.) Kwagh u yange u tsua ne lu kwagh u dedoo. Akperan nga ga, we kpa u nenge er ka wea tsua u eren ma kwagh, man wea ker u eren un sha ishima i Yehova ve, kwagh la a za i doo yô. (Yes. 48:17, 18) Ior mba Aôndo ka uicighanmbaiorov shi saan ve iyol sha ci u mba a aeren a Un u a tesen ve kpa a lu a mi la.—Lev. 11:44; 1 Tim. 1:11.
8. Mnenge u Yehova nengen iniav mbi i naan un sha ayange a tsuaa la ér mbi wang la ngu a inja hen a vese nyian nena?
8 Yehova yange nengen iniav mbi Mbaiserael naan un la ér ka icighankwagh. (Lev. 6:25; 7:1) Ishember i ken zwa Heberu i í gem ér “icighankwagh” la pase kwagh i ver un kposo, shin i tsegh un sha ci u Aôndo tseegh yô. Saa se lu paleghaa a hanma kwagh u taregh u a lu wang ga cii ve Yehova una lumun iniav yasev ye. Se fatyô u soon ma kwagh u Yehova a ker un ihyom ga. (Ôr 1 Yohane 2:15-17.) Kwagh ne tese wang ér gba u se palegh azende shin ma kwagh u se er ve una na se kera lu a mnenge u Aôndo ga la. (Yes. 2:4; Mpa. 18:4) Shi a tese ér gba u se zer kenger ma kwagh u a lu u wang ga shin se zer henen sha akaa ne shi tômon a kpaa ga.—1 Yoh. 2:15-17.
9. Ieren i dedoo i Mbakristu ve eren a mbagenev la ngi a inja nena, man ka sha ci u nyi?
9 Paulu yange wa Mbakristu mbagenev kwagh ér: ‘Kpa u eren dedoo man shi u panden karen ior a̱ de hungur ne ga gadia anza a iniav mbin ne doo Aôndo.’ (Heb. 13:16) Sha nahan yô, Yehova nengen u eren a mbagenev dedoo la ér ka iniav mbi una lumun mbi yô. Gbenda u Mbakristu mba mimi ve eren kwagh a mbagenev sha dooshima la pav ve ver kposo.—Yoh. 13:34, 35; Kol. 1:10.
INIAV MBI KEN MCIVIR
10, 11. Yehova nengen tom wase u pasen kwagh man mcivir wase nena, man doo u kwagh ne una na se er nyi?
10 Gbenda môm u ú hembe lun tseer tseer cii, u Mbakristu ve eren akaa a dedoo a mbagenev yô, ka sha “mpase u ishimaverenkeghen yase” la. U pasen ior kwaghaôndo sha hanma ian i í dugh kpa? Paulu yila tom u Mbakristu ne ér ‘nagh ku iwuese, ka atam a ityumbujôôgh i pasen iti i Aôndo je la.’ (Heb. 10:23; 13:15; Hos. 14:2) Aluer se hen sha shighe u ka se na sha u eren tom wase u pasen loho u dedoo la shi se ker gbenda u fan kwaghpasen seer yô, a wase se. Akaaôron a ken Mkombo u Henen Tomshiren nga wasen se u eren kwagh ne. Kpa jighilii yô, doo u se umbur ser tom wase u pasen kwagh ken igbar la man u pasen kwagh shighe u ian i dugh cii la ka “nagh ku iwuese,” ku ku lu vegher u mcivir wase yô, nahan gba u se naan ku sha gbenda u u hembe doon cii yô. Mbamlu asev mba kwaghmôm ga, kpa shighe u se ne sha u yôôn loho u dedoo la ngu a tese ér akaa a ken jijingi gba se ishima.
11 Mbakristu mba ne shighe sha u civir Aôndo ken uya vev man ken tiônnongo. Yehova soo ér se eren nahan. Ka mimi, kera gba u se kuran tindi u Iyange i Memen, shin se zaan uiniongo ken Yerusalem hanma shighe ga, kpa se fatyô u henen kwagh ken atindi la. Hanma iyange yô, ka se lu a akaa a eren kpishi, kpa Aôndo soo ér se naan shighe sha u henen Bibilo shi se eren msen shi se zaan mbamkombo. Shi mba ve lu ityough hen tsombor la mba a tom u henen Bibilo a mba hen tsombor cii. (1 Tes. 5:17; Heb. 10:24, 25) Nahan doo u se pine ayol a ase ser, ‘Me fatyô u civir Aôndo sha gbenda u hemban doon cii kpa?’
12. (a) Se fatyô u tôôn kwaghhumandoon u i nanden ken mcivir sha ayange a tsuaa la karen sha nyi kwagh nyiana? (b) Se er nan ve mbamsen asev vea lu er kwaghhumandoon nahana?
12 Tor Davidi yange wa icam i wuese Yehova kaa ér: “Msen wam a̱ lu U sha ishi er nagh ku humandoon nahan.” (Ps. 141:2) Hen ase sha kwagh u mbamsen ou, ikwa i u eren msen la man kwagh u ú eren msen sha mi la. Takerada u Mpase tôô “mbamsen mba uicighanmbaiorov” kar sha kwaghhumandoon, sha ci u mbamsen mba Yehova a lumun a mi la ka ve kôndo sha ishigh nagh er ihuma i doon nahan. (Mpa. 5:8) Sha ayange a Mbaiserael la, kwaghhumandoon u i nanden sha atse a Yehova hanma shighe la, yange i gba u a er un tsembelee, shi a er un er Yehova tese la. Saa yange a nande kwaghhumandoon la sha gbenda u Yehova tese la ve, a lumun ye. (Eks. 30:34-37; Lev. 10:1, 2) Aluer se kpa se mba eren mbamsen asev a ishima i môm yô, se fatyô u nan jighjigh ser Yehova una ungwa ve.
SE MBA NE SHI SE MBA NGOHOL
13, 14. (a) Lu nyi Epafroditu man tiônnongo u ken Filipi la er sha ci u Paulu, man Paulu nenge kwagh u ve er la nena? (b) Se dondo ikyav i Epafroditu man i Mbafilipi ver la nena?
13 Se fatyô u tôôn inyaregh ki se ne sha u suen tom u pasen kwagh sha tar cii la karen sha nagh ku nan, sea naan mgbeghaa shin sea naan kpuaa kpaa. (Mar. 12:41-44) Sha derianyom u hiihii la, tiônnongo u ken Filipi la tindi Epafroditu ken gar u Roma sha u a za wase Paulu. Epafroditu za a inyaregh ki tiônnongo la tindi a mi la. Lu kwa u hiihii u Mbafilipi na Paulu akaa mgbeghaa ne ga. Ve tindi Paulu a inyaregh sha ci u ve soo ér ishima i nyian un sha kwagh u inyar ga, kpa a hemba nan shighe na sha tom u pasen kwagh la. Paulu nenge iyua ne nena? A kaa ér “ka ihyuma i doon, ka nagh ku doon ku ku kom Aôndo yô.” (Ôr Mbafilipi 4:15-19.) Paulu wuese kwagh u dedoo u Mbafilipi er a na ne kpishi, shi Yehova kpa wuese.
14 Kape nyian kpa Yehova ngu a wuese uiyua mba se eren sha u suen tom u se eren tar sha won cii je la. Heela tseegh ga, a tôndo zwa ér aluer se za hemen u keren Tartor na hiihii yô, una nenge sha mbamgbe asev cii, mba sha iyol man mba ken jijingi.—Mat. 6:33; Luka 6:38.
LU A IWUESE
15. Ka akaa agen a Yehova a er sha ci wou a nyi nahan a ne u lu a iwuese hen a naa?
15 Aluer se soo u teren atôakyaa a a ne ve se lu a iwuese hen Yehova yô, a tôô se shighe gôgônan. Doo u hanma iyange yô se wuese un sha iyua i uma i a ne se la ga zee? A na se hanma kwagh u i gbe u se lu a mi ve se lu uma la, er kwaghyan man akondo man ijiir i tsan kua ahumbe a se ôôn a mi la nahan. Heela tseegh ga, jighjigh u nan wase u a har sha mfe u vough la, ne se ishimaverenkeghen. Doo u se civir Yehova shi se naan un iniav mbi iwuese, sha ci u or u a lu man kwagh u a er sha ci wase la.—Ôr Mpase 4:11.
16. Gba u se tese iwuese sha nagh ku Kristu la nena?
16 Er se hen ken ngeren u karen la nahan, iyua i hemban doon cii i Aôndo a ne uumace yô, ka nagh ku ipaan ku Kristu la. Iyua ne tese er se doo Aôndo ishima tsung yô. (1 Yoh. 4:10) Se tese ser se mba a iwuese sha iyua ne nena? Paulu kaa ér: “Dooshima u Kristu ngu mgbeghan se, sha mnenge wase yô or môm kpe sha ci u ior cii, . . . Man A kpe ka sha ci u ior cii sha u mba ve lu uma yô, ve̱ de kera lu uma sha ci ve ayol a ve ga, kpa i̱ lu sha ci u Un u A kpe sha ci ve shi i nder Un kpaa la.” (2 Kor. 5:14, 15) Jighilii yô, Paulu lu kaan ér aluer se mba a iwuese sha mlumun u sha mhôôn u Aôndo yô, a gba u se na un man Wan na icivir. Ka se tese dooshima man iwuese hen Aôndo man Kristu sha u ungwan imo ve shi lun a isharen i pasen kwagh shi geman ior hingir mbahenen.—1 Tim. 2:3, 4; 1 Yoh. 5:3.
17, 18. Mbagenev seer nan Yehova nagh ku iwuese nena? Tese ikyav.
17 U fatyô u seer nan Aôndo nagh ku iwuese je he? Ior kpishi ka vea gbidye kwar sha kwagh u Yehova a er sha ci ve la yô, kwagh ne a mgbegha ve u sôron shighe man akaa a ve veren sha er vea seer eren tom u pasen kwagh u Tartor shin eren ityom igen ken mcivir u Aôndo yô. Mbagenev ka ve tôô ishuen pania uwer môm shin iwer imôngo ken hanma inyom, mbagenev di kôrcio u eren tom u pania u keke la. Mbagenev wase tom u maan ajiir a civir Yehova her. Akaa ne cii ka igbenda i injaa i se fatyô u tesen iwuese hen Aôndo yô. Aluer se mba civir Aôndo sha ci u se soo u tesen iwuese shin sughun un yô, una lumun kwagh u se er sha ci na la.
18 Asema mgbegha Mbakristu kpishi u wuese Yehova. Môm ken ambaaior ne yô, ka Kwasekristu ugen u i yer un ér Morena yô. Yange pine mbampin kpishi shighe u lu ken kwaghaôndo u Mbakatoliko u i yese un ker la, shi ker iwanger ken kwaghfan u ior i Ashia kpaa. Nahan kpa, zua a mbamlumun mba kuman un ga. Lu shighe u hii u henen Bibilo vea Mbashiada mba Yehova la, zua a iwanger sha akaa a yange tsume un la ye. Morena wuese Yehova sha mbamlumun mba i na un ken Ruamabera wang la, shi msaanyol u a zua a mi la na yô, a soo u civir Aôndo sha agee a na cii. Yange mba eren un a er batisema nahan maa hii u eren ishuen pania, shi ian ngi va ne un yô, hingir pania u keke. Anyom kar hegen 30, kpa Morena ngu pasen kwagh hanma shighe her.
19. U fatyô u seer nan Yehova iniav mbi iwuese nena?
19 Mba civir Yehova sha mimi mbagenev kpishi, mbamlu vev na ve ian i lun upania ga. Hanma kwagh u se fetyô u eren ken mcivir u Yehova cii kpa, se mba nan un iniav mbi ken jijingi mbi una lumun mbi yô. Se mba dondon akaawan a Bibilo ken ieren yase, sha ci u ka se umbur ser se mba ior mba Yehova hanma shighe cii. Gba u se na jighjigh ser una kure mbaawashima nav. Ityom i dedoo i se eren la ngi wasen se u samber a loho u dedoo. De se za nen hemen u civir Yehova a ishima i môm, nahan tesen ser se wuese kwagh u Yehova a er sha ci wase la.
[Mkaanem ma sha peeji 25 la]
Erdoo u Yehova mgbegha u u̱ seer nan un nagh ku iwuese kpa?
[Foto u sha peeji 23 la]
U eren shiada sha hanma ian i í dugh cii kpa?