U̱ Pasen Loho u Dedoo a Ishima i Gbar Gbar

¹ Yesu Kristu wa mbadondon un tindi tsuaa ke’ derianyom u hiihii la ér ve pase loho u dedoo u Tartor shi ve ‘gema akuraior cii a hingir mbahenen.’ (Mat. 24:14; 28:19, 20) Mbashiada mba Yehova kenger kwaghwan na ne ashe ashe ga, ka nahan ve ingyegh ki anmgbianev asev Mbakristu sha won cii ki seer ki hembe iorov 5,900,000 mba lun mbahenen ke’ ityar 234 ke’ mbee u derianyom u sha 20 la ye. Ve ngor akenge ve wuese Ter wase u sha je zua ga!

² Se nyôr ke’ derianyom u sha 21 hegen. Orihyom wase ngu di eren ayom kpoghuloo sha er una nôngo á nzùghùl zegetom u se eren u̱ pasen kwagh u Tartor shi geman ior hingir mbahenen la. Ka a yar tom a mbamkighir mba shin tar ne sha u nôngon danen se asema shi vihin se shighe shi been se tahav iyol sha ityom man asaren a lun a inja ga kuaa la. U̱ se nán ian ser tar u ainge ne u̱ tese se kwagh u a lu a inja ke’ uma yô, guda se kàr kwagh u a hembe lun a inja la ke’ Mkaanem ma Aôndo—ka u eren ishima i Yehova je la. (Rom. 12:2) Inja na yô, ka u wan ikyo sha kwaghwan u Ruamabera a we ér se ‘yôô kwaghôron sha ian i doon man sha ian i doon ga shi se kure tom wase doo doo’ je la.—2 Tim. 4:2, 5.

³ Lú a Ishima i Gbar Gbar: Gba u Mbakristu vea ‘tile vea lu vough sha u eren ishima i Aôndo vea kera tenger ga.’ (Kol. 4:12) I pase ikyav i ishember i i yer ér “gbar gbar” la ér “ka u lumun a kwagh vindi vindi shin nan kwagh la jighjigh tsung; ka mkom u kwagh kuman or je la.” er se lu Mbakristu yô, gba u se lumun ser mkaanem ma Aôndo ma profeti maa iv kpee, shi shighe u se lu ker hegen ne za gighir je yô mkur kpa ngu zòór zòór. Gba u jighjigh u nan wase kpa una lu taveraa di er u apostoli Paulu kpa yange lu nahan. Yange kaa wener loho u dedoo “ka agee a Aôndo a sha myom u yiman hanma or u nan ne jighjigh cii.”—Rom. 1:16.

⁴ Diabolo ka a yar tom a udangmbaiorov man mbatsughunior, mba ve di kpa i lu tsughun ve la, u̱ tévén mbagenev shi tsughun ve kpaa. (2 Tim. 3:13) er i te se icin sha kwagh ne tsuaa yô, doo u se nôngo se taver jighjigh u se ne ser se mba a mimi la. Se kera de ser anzughul a nyian ishima á uma ne a ule ishimatseen yase ga, kpa se za nen hemen u veren akaa a Tartor hiihii. (Mat. 6:33, 34) Shi se soo ser se hunde ishima a ashighe a a hingir hegen torough torough ne, se lu henen ser alaghga mkur ngu ica hííníí ga. Ngu hemban mgbôghom a mgbôghom cii. (1 Pet. 4:7) Shin er alaghga á lu̱ se inja er ior mba kera lumun shiada i í lu eren ke’ ityar igenegh u̱ samber a loho u dedoo ne ga sha ci u i vande pasen kwagh ker ngee yum nahan kpa, gba keng u se za hemen aa tom u se lu eren u tan ior icin ne.—Esek. 33:7-9.

⁵ Ka mbampin mba i gbe u se pine ayol a ase hegen u shighe a bee cica cii ne je ne: ‘Tindi u Yesu yange wa ér i gema ior ve hingir mbahenen la béén mo kwagh kpa? Ka mea pàsè loho u dedoo nahan, ḿ tesen ke’ igbar mer ḿ na jighjigh a ishima i môm mer Tartor la ngu kpôô kpôô kpa? Ḿ kange ishima u eren tom u waren uma ne sha afatyô wam cii kpa?’ er se kav ser ayange a masejime a se lu keregh ne shi côhiin yô, gba u se ver ishima sha iyol yase man sha tom wase u kwaghpasen man kwaghtesen ú i we se ne kpee. Ka nahan man se yima iyol yase kua mbara mba ve ver ato ve ongo se la kpaa ye. (1 Tim. 4:16) Se cii se nyôôso ishima yase i gbar gbar i sha inja i mbatomov la nena?

⁶ Dondo Ikyav i Mbatesalonika La: Yange apostoli Paulu ngur umbur ityom i anmgbianev mba ke’ Tesalonika ve er taveraa la yô, a kaa a ve nahan ér: “Ivangeli yase va her a ven, lu sha kwaghôron tseegh ga kpa lu sha agee man sha Icighan Jijingi man gbar gbar kpishi je. Ne fa anzaior a se lu her atô wen sha ci wen yô. Ne hingir mbakaven se man shi Ter kpaa, gadia lu sha ican kpishi man ne rumun kwaghôron u Aôndo sha iember i Icighan Jijingi ye.” (1 Tes. 1:5, 6, ka se se nger i yier ye.) Een, Paulu wuese tiônnongo u ke’ Tesalonika la sha ci u ve pase kwagh a ishimatseen man gbar gbar kpishi je, shin er i tev ve a ican tsung nahan kpaa. Kanyi yange i wase ve u eren kwagh ne? Hemban cii je yô, ka ishimatseen man gbar gbar u ve nenge a mi ken apostoli Paulu man mbaeren tom a na imôngo la yange tev ve sha gbenda u dedoo ye. Sha nena?

⁷ Uma u Paulu man u mbazenden a na imôngo mbara lu shiada i tesen ér jijingi u Aôndo ngu sha a ve shi ve na jighjigh a kwagh u vé lu̱ pasen la a ishima ve i môm kpaa. Cii man Paulu vea Shila ve va ke’ Tesalonika yô, i er ve ican tsung ke’ Filipi. Í gbidye ve shi i wuhe ve ke’ gaadi shi i mande ve agbé aa u vanden ôron ve ijiir shio. Nahan cii kpa, imba ican i yan ngin ne i pande ishimatseen i ve lu a mi sha loho u dedoo la ga. Lu sha icighan myange man í pase ve i tuhwa shi orkurangaadi la kpa gema ishima kua tsombor na jimin cii shi i ker anmgbianev mban gbenda u zan hemen a tom ve u pasen kwagh la ye.—Aer. 16:19-34.

⁸ Paulu za nyôr ke’ Tesalonika sha tahav mbu jijingi u Aôndo. Za nyer he’ ijiir la yô, a er tom sha u kuren ugbayol nav shi a nôngo kwagh a gema ijime a gema ikyum sha u tesen Mbatesalonika mbara kwagh u mimi. A zôôr angahar shin inya u yôôn loho u dedoo sha hanma ian cii ga. (1 Tes. 2:9) Mpase u Paulu yange pase kwagh a ishima i gbar gbar la bende a ior mba he’ ijiir la tsembelee je yô mbagenev ken ave due ke’ mcivir u ve civir akombo la kera, ve hingir mbacivir Yehova, Aôndo u mimi.—1 Tes. 1:8-10.

⁹ Mtev u yange i tôv mba ve sember nan jighjigh mbara a ican la yàngè ve u pasen loho u dedoo ga. er jighjigh u nan u he u Mbatesalonika mbara mgbegha ve shi ve na jighjigh éléghéé ér vea zua a averen a tsan gbem yô, ve gba a mi yôôn loho u mimi ú ve ngohol ú saan saan la. Tiônnongo u he ne lu er tom tsema tsema je yô, agwa u jighjigh u nan ve man ishimatseen ve la samber sha ajir agen ke’ Masedonia man Akaya je kpaa. Sha nahan yô, shighe u Paulu nger Mbatesalonika washika na u hiihii la nahan, ityom ve i dedoo la kera lu lian ga. (1 Tes. 1:7) Ikyav ne ka i dedoo je zua ga!

¹⁰ Mdoo u Aôndo a Doo Ve Ishima kua Ior la Mgbegha Ve: Se hii nan ve se sôghul sha mne u nan jighjigh taveraa di vough er Mbatesalonika yange ve sôghul nahan zum u se lu pasen loho u dedoo la nyiana? Yange Paulu ngur ôron kwagh ve yô, a nger nahan ér: “Se [mba] umbur tom wen u sha jighjigh u nan gbem . . . man gbashima wen u sha tom u dooshima . . . la” kpaa. (1 Tes. 1:3, ka se se nger i yier ye.) Wanger wang er Yehova Aôndo a doo ve ishima tsung kua ior mba yange ve pase ve kwagh la a ishima ve i môm yô. Ka dooshima shon ne shi yange mgbegha Paulu man ákár a na u tesen Mbatesalonika mbara “Loho u Dedoo u Aôndo tseegh ga, kpa zan zan kua uma [ve] je kpaa” ye.—1 Tes. 2:8.

¹¹ Kape mdoo u Yehova a doo se ishima tsung kua anterev asev la kpa ka a mgbegha se u karen a ishima eren tom u kwaghpasen u Aôndo a ne se ne ngeegh je la. er se lu a imba dooshima la yô, se kav ser u samber a loho u dedoo la ka tom u Aôndo a we se yô. Nahan ka sea nguren henen sha akaa a Yehova a er sha ci wase sha u zan a vese hen “uma u a lu uma jim la” shi sea wuese akaa shon kpaa yô, kwagh la maa a mgbegha se u ôron mbagenev akaa a mimi a kpilighyol a se ne a jighjigh a ishima yase cii la kpaa.—1 Tim. 6:19.

¹² er se uve ityough ke’ tom u kwaghpasen ne yô, saa dooshima u Yehova a doo se ishima kua ior mbagenev kpaa la una za hemen u vesen a vese. Aluer ngu vesen her yô, kwagh la una núm se u eren tom u pasen kwagh sha ihinda-ihinda la hemban a hemba cii shi eren shiada sha igbenda igen i i dugh cii. Se yar tom a hanma ian i i dugh cii u eren shiada i ian-a-due la he’ anmgbianev asev man mbawanndor a vese kua ákár a ase kpaa. Shin er alaghga ior kpishi vea hùrè loho u dedoo u se er ve la shi mbagenev di vea nôngo u yangen myer u se yôôn Tartor la nahan kpa, se mba zough a iember ke’ atô ishima. Sha ci u nyi? Sha ci u se fa ser se nôngo kwagh sha afatyô wase cii u eren shiada sha kwagh u Tartor shi wasen ior u zuan a myom kpaa. Man Yehova una ver iniôngon yase doo doo sha er se zua a mbaasemaamimi yô. Zum u mbamkighir mba uma ne ve shile sha avese ngigh man Satan kpa a ker gbenda u ngohol iember yase je kpaa, se fatyô u sôghul sha ishima yase i gbar gbar man ishimatseen i se lu a mi la u eren shiada he’ mbagenev. Aluer se cii se kure gbaatom wase yô, kwagh ne una na tiônnongo a taver gbang, shi una lu a imba ishimatseen i tiônnongo u ke’ Tesalonika kpa yange lu a mi la.

¹³ Ican a̱ Er Ú Nan kpa Mayange De Gbe Uwer Ga: Ishima i gbar gbar la ngi hange hange zum u se tagher a tsan atô kposo kposo yô. (1 Pet. 1:6, 7) Yesu yange kaa a mbahenen nav wang je ér aluer ve dondo un ijime yô, “akuraior cii aa kôr [ve] ihom.” (Mat. 24:9) Paulu man Shila kav kwagh ne zum u ve lu ke’ Filipi la. Kwagh u i nger ke’ Aerenakaa ityough 16 la kaa ér yange i gbihi Paulu man Shila ke’ gaadi u shin atô la shi i mande ve agbé kpaa. Kera cii yô, ijiir i yange lu gaadi kpôô kpôô la lu er ka dwer shin témbé u u lu sha won lúngùù, i gem i gber ukpar shin atô sha gbenda u iwanger ia ta keregh shi ahumbe kpa a nyôr yô. Nahan kpa ke’ gaadi u shin atô la yô, yange iwanger aren kimi ga shi ahumbe kpa nyôron sha inja ga. Nahan Paulu man Shila lu ke’ ime man ke’ mtsee man ke’ ijiir i ndôhôr ishima i wuhen ior keregh la. Ú kenger ke’ ishima ú nenge imba mnyoon u yange á nyoon ve sha m-mande u yange i mande ve agbé i zer kera ahwa imôngo man gbidiv mbu i gbidye ve ijime torough lu yeghen vùgh vùgh, a awambe cam cam la kpa?

¹⁴ Shin er Paulu man Shila ve ya atsan ne nahan kpa, ve kôr jighjigh u nan ve gbang. Ve tèsè ishima ve i gbar gbar la her, nahan ishima taver ve u civir a civir Yehova hunden ishima a ameen. Í ta iwanger sha ishima ve i gbar gbar la sha ivur i sha 25 i ken ityough 16 la, ape i kaa ér Paulu man Shila ve lu “eren msen, wan atsam a civir Aôndo” la. Sha kpôô yô, er yange i wuhe nomsombaiorov mban ke’ gaadi u shin atô la nahan kpa, ve fa dedoo ér Aôndo lumun a ve je yô ve wa atsam gbúngùr gbúngùr mbakwarev mbagenev kpa lu ungwan! Gba u nyian se kpa se lu a imba ishima i gbar gbar la zum u se tagher ishigh a ameen a karen jighjigh u nan wase yô.

¹⁵ Ameen a Diabolo a ve se a mi la ngee kpishi. He’ mbagenev yô, alaghga a lu tôvacan u he’ tsombor. Anmgbianev asev kpishi mba tagher ishigh a haghelaa u tindi a ve a mi la. Á fatyô u shi tagher a ahendan a mbavendan mimi kpaa. Ugbayol mba kuren sha inyar man ishimanyian i henen er á hii ve á zua a ḿye la dumbur. Agumaior nga zeren tagher ishigh a mkighir u mbakov ve ve kighir ve sha makeranta la. Se hii nan ve se cihi ameen ne zan zan se kar hembana? Gba u se er nyi ve se tese ishima i gbar gbara?

¹⁶ Kwagh u hiihii yô, gba u se za hemen u lun ikyooso ikyooso vea Yehova. Zum u yange Paulu man Shila ve lu ke’ gaadi u shin atô la, ve saa gban ahon sha kwagh ve he’ shighe la ga shi kunya kpa kôr ve a ayol a ve ga. Yange ve gema he’ Aôndo ke’ msen fere shi ve wuese un sha atsam a wan kpaa. Sha ci u nyi? Sha ci u ve lu ikyooso ikyooso vea Ter ve usha. Yange ve kav er i lu eren ve ican sha kwagh u perapera man er myom a lu sha ikyev i Yehova kpaa yô.—Ps. 3:8.

¹⁷ Zum u se tagher a ameen nyian yô, gba u se kpa se ver ashe a Yehova. er se lu Mbakristu yô, Paulu taver se ishima ér se na ‘Aôndo a fa akaa a a gbe se la cii, man bem u Aôndo u a gande hanma mfe wase cii la una kura asema ase man mbamhen asev kpaa.’ (Fil. 4:6, 7) er se fe ser Yehova una gba kenden se tswen ér se nôngo a ameen iyol yase ga yô, kwagh la sur se ishima je zua ga! (Yes. 41:10) er se kange ishima u civir un a ishima i gbar gbar her di tsô yô, una lu a vese hanma shighe cii.—Ps. 46:7.

¹⁸ Kwagh ugen u a lu hange hange u una wase se u lun a ishima i gbar gbar yô, ka u ùvén ityough ke’ tom u shiren Yehova ne. (1 Kor. 15:58) Yange i gbihi Paulu man Shila ke’ gaadi sha ci u ve uve ityough pasen loho u dedoo yum. Yange ve de u pasen kwagh sha ci u ve ya atsan yumuu? Ei, ve za hemen u pasen kwagh zum u ve lu ke’ gaadi la je kpaa, shi mbá pasen ve yô, ve mough ve za nyôr ke’ Tesalonika, ve kar ve za ke’ shinagoge u Mbayuda sha u “ôron kwagh a ve sha akaa a ken icighanruamabera.” (Aer. 17:1-3) Zum u se lumun a Yehova shin se lu a ishima i gbar gbar shi se ne jighjigh ser se mba a mimi yô, ma kwagh môm a “fatyô u paven se a dooshima u Aôndo u a lu ken Kristu Yesu Ter wase la je ga.”—Rom. 8:35-39.

¹⁹ Akav a Ainge a Tesen Ishima i Gbar Gbar Kpishi: Akav a vesen nga kpishi a ior mba sha ayange ase ne ve tese ishima i gbar gbar kpishi di vough er Paulu man Shila kpa yange ve tèsè nahan yô. Anmgbian wase u kwase ugen u yange war ku ke’ afo a mbakwarev a ke’ Auschwiz la ôr kwagh u jighjigh u nan man gbar gbar u anmgbianev mbanomso man mbakasev, u yange ve na he’ ijiir shon tsung la. A kaa er: “Kwa ugen u i lù pinen se mbampin yô, orvesen ugen kusu jú va sha a mo jighilii. A pine sha imotaver ér: ‘Kanyi jim sé er a ven, ne ior mbana?’ ‘Ka sea kôr ne kpa, kwagh á gba ne sha mi ga. Sea za kende ne ke’ purusu kpa, kwagh a gba ne sha mi cuku tsô kpaa ga. Ka sea za gbihi ne ke’ afo a mbakwarev kpa, kwagh a za ne iyol ga. Ka sea ôr ne ijir i wuan ne je kpa, ne tile a tile heregh, ìcìlè kpa i tenger ne ga. Tsô kanyi jim se er a vene?’ ” Imba jighjigh u nan u anmgbianev asev yange ve na ke’ amba a mbamlu mba hagher la taver jighjigh u nan wase kpen kpen! Yange ve shi veren ashe a Yehova hanma shighe ér a wase ve sha er vea taver ishima yô.

²⁰ Se umbur gbar gbar u anmgbianev asev kpishi ve tese sha ishigh ki ihyom i akuraior a kôron ayol a ve, i hingir ke’ igbar ken anyom a a sember karen la. Shin er anmgbianev mba ve vie tsung mbara ka vea lu ke’ mbamlu mbabov je kpaa, ka ve nôngo tsung ve ver ishima sha u anmgbianev vev mbanomso man mbakasev ve ya kwaghyan u ke’ jijingi. Ve cii ka ve za hemen u nan jighjigh a ishima i gbar gbar ér ‘ikyôr ia lagh hanma ityumugh ki i var sha ci u vihin ve iyol la ga.’—Yes. 54:17.

²¹ Anmgbianev asev mbanomso man mbakasev kpishi mba kasev vev shin noov vev ve lu mbananjighjigh ga mbara kpa mba tesen jighjigh u nan taveraa shi mba taver ishima kpaa. Anmgbian u nomso ugen ke’ tar u Guadeloupe yange tagher ishigh a ahendan taver sha ikyev i kwase na u a ne jighjigh ga yô. Sha u nôngon ér uwer u̱ gba anmgbian la a de u zan mbamkombo mba Mbakristu yô, kwase ne de u yôron un iwer shin u kiren un akondo shin u kôôn un kwagh shin u koron akondo na a a ande la kpaa. Á tôndo iliam a na je ayange a kar imôngo. Nahan kpa er anmgbian ne na jighjigh a ishima na i môm ke’ mcivir u civir Yehova shi geman hen a na ken msen sha u zuan a iwasen yô, a fatyô u wan ishima sha akaa ne cii. A wa ishima kuma shighe nena? Kuma anyom 20 nahan—cii ve kwase na la mase geman ishima teghelee ye. Ke’ masejime yô, ahan gba un zwa mimi sha ci u kwase na ngohol ishimaverenkeghen i Tartor u Aôndo la.

²² U masen kuren yô, anmgbianev asev mbanomso man mbakasev mba ve lu agumaior shi ve ze makeranta hanma iyange mbara kpa gba u se hungur mne u ve ne jighjigh tsung shi ve lu wan ishima a mkighir u mbakov ve kua mbamtaver mbagenev kpaa la ga. Wanyekwase ugen u lun kwase Shiada ôr kwagh u mkighir u ka i kighir or ér nana er kwagh u bo la kaa ér: “Ka wea lu ke’ makeranta yô, hanma or nan zer kighir we ér u̱ pande u̱ taver ityough kpuaa. Ka wea er kwagh sha ihyembeato yô, ú hemba lun a icivir sha ishigh ki mbayev.” Nenge imba mkighir u ka i shi kighir agumaior ase la sha wono! Saa vea kàngè ishima gbang gbang vea lu hendanaa ve imba kwagh la ia er ve ga ye! Kange ishima you kua mhen wou u hendan a imeen taveraa.

²³ Agumaior a ase kpishi nga nôngon kwagh mimi u tilen sha mimi heregh dông shin er ameen a lu a ve ityô ngéghéléé nahan kpaa. Ikyav i tesen yô ka anmgbian wase ugen, gumkwase u ke’ tar u France. Iyange igen, mba ye kwaghyan u atetan mba been kera yô, mbayevnomso mbagenev kighir un ér a suse ve zwa, kpa a er msen shi a venda shálegh shálegh, nahan mbayevnomso mbara de un. Ke’ masejime yô, môm ke’ a ve za cin hide va kaa a na ér un wuese un sha ishimataver na la. Anmgbian wase u kwase ne hide kpe iyol ôr un kwagh u Tartor vie vie shi pase un atindi a tseng a Yehova a we ér hanma or u nan soo u zuan a averen a Tartor yô nana kura la kpaa. Ke’ inyom shon i lu zan makeranta la kpaa, shi pase jighjigh u nan na sha ishigh ki klase na jimin cii.

²⁴ Nenge imba ian i civirigh, i injaa i se lu a mi u lun môm ke’ mbara mba i doo Yehova u yaren tom a ve sha u ve pase ishima na gbar gbar ne sha wono! (Kol. 4:12) U seer yô, se mba a ian i kpilighyol i tesen ke’ igbar ser se tile sha mimi zum u Orihom wase, Satan Diabolo u a lu er ka begha la a te num sha a vese yô. (1 Pet. 5:8, 9) Mayange i de hungur wer ga, Yehova ngu yaren tom a loho u Tartor la sha u van se mba se yôôn ú mbara a myom kua mba ve ver ato ve ongo ú la kpaa. Hanma kwagh u se tsough u eren man akaa a se eren ayange ayange ke’ uma wase kpaa cii a tese ke’ igbar ér se ver kwagh u Tartor hiihii. De se za nen hemen u pasen loho u dedoo a ishima i gbar gbar!