NGEREN U TIMEN SHA MI 28
ICAM 123 Lumun u Suen Hemen u Aôndo
U Fa Kwagh u A Lu u Mimi la Kpa?
“Tile nen dông, tsule nen kwange ken iwenge, ka mimi je la.”—EF. 6:14.
KWAGH U SE LU HENEN YÔ
Ken ngeren ne se lu henen fan er se tsaase iyol yase u fan mkposo u mimi u se hen hen Yehova la, vea mbaaie mba Satan kua mbahendan a vese ve lu samber a mi la.
1. U nenge mimi nena?
MIMI u a lu ken Mkaanem ma Aôndo la doo ior mba Yehova ishima. Hanma kwagh u se ne jighjigh a mi cii due ka ken Mkaanem ma Aôndo. (Rom. 10:17) Se na jighjigh ser Yehova ver tiônnongo u Kristu ér a lu “ityôgh man imaagh ki ki sue mimi yô.” (1 Tim. 3:15) Sha nahan yô, ka i saan se iyol u ungwan imo i “mba ve lu hemen” hen atô wase, mba ka ve pase se mimi u Bibilo shi ve tese se kwagh u se er ve a lu sha ishima i Aôndo la.—Heb. 13:17.
2. Sha kwagh u Yakobu 5:19 a ôr yô, ka nyi alaghga ia fatyô u eren se?
2 Nahan cii kpa, aluer se ngohol mimi shi se mba dondon kwagh u nongo u Yehova u kaa la kpa, alaghga a fatyô u tsumen a vese. (Ôr Yakobu 5:19.) Satan soo ér se de ne kwagh u Bibilo i ôr kua kwagh u nongo u Yehova u ôr la jighjigh ga.—Ef. 4:14.
3. Gba u se kôr mimi gbang gbang sha ci u nyi? (Mbaefese 6:13, 14)
3 Ôr Mbaefese 6:13, 14. Ica a gba ga tsô Diabolo una er mbaaie mba vea na tar cii ua mough num a Yehova yô. (Mpa. 16:13, 14) Shi se fa ser Satan una er tom kpoghuloo sha u tsughun ior mba Yehova. (Mpa. 12:9) Sha nahan yô, gba u se tsaase iyol yase u fan mkposo u mimi a mbaaie mba Satan a eren la shi se dondon kwagh u a lu u mimi la. (Rom. 6:17; 1 Pet. 1:22) Saa se er nahan ve se fatyô u va waren zegecan u a lu van la ye!
4. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?
4 Ken ngeren ne se lu nengen aeren ahar a i gbe u se lu a mi ve, aa wase se u fan mimi u a lu ken Bibilo la shi dondon kwagh u nongo u Aôndo u ôr la yô. Maa se time sha akaa atar a i gbe u se er ve se za hemen u kôron mimi gbang gbang yô.
AEREN A I GBE U SE LU A MI VE SE FA KWAGH U A LU U MIMI LA YÔ
5. Ka sea cian Yehova yô, kwagh la a wase se u fan mkposo u mimi a aie nena?
5 Cian Yehova. Ka sea hen u cian Yehova sha mimi yô a doo se ishima kpishi, nahan mayange se soo u eren kwagh u una vihi un ga. Ka i doo se u henen fan mkposo u kwagh u dedoo a u bo shi fan mkposo u mimi man aie, sha er Yehova una lumun se yô. (Anz. 2:3-6; Heb. 5:14) Er kwagh u a doon uumace la, ashighe kpishi ka a vihi Yehova yô, gba u Yehova una hemba doon se ishima a uumace.
6. Uityombaiorov Mbaiserael mbara yange ve cia ior nahan kwagh la na ve er aie nena?
6 Aluer se mba cian uumace ka hemban Aôndo yô, se kera fatyô u eren kwagh sha ishima na ga. Nenge ase ikyav sha kwagh u uityombaiorov 12 mba yange i tindi ve ér ve za gba mker sha tar u Yehova tôndo zwa u nan Mbaiserael la. Mbamkerev mba pue mbara yange ve hemba cian Mbakanaan a Yehova. Ve kaa a Mbaiserael mbagenev mbara ér: “Se fatyô u nôngon ityav a ior mbara ga, gadia ve hemba se agee.” (Num. 13:27-31) Sha mnenge u uumace yô, Mbakanaan yange ve hemba Mbaiserael agee. Kpa mba yange ve lu henen ér Mbakanaan vea hemba Mbaiserael la cii, lu henen sha kwagh u Yehova ga. Mbamkerev mba pue mbara yange ma ve hemba veren ishima sha kwagh u Yehova soo ér Mbaiserael ve er la. Shi yange ma ve hen sha akaa a Yehova vande eren a ve la. Yange vea er nahan yô, ma ve mase kaven er agee a Mbakanaan lu a mi la kuma sha tahav mbu Yehova cuku ga yô. Kpa Yosua vea Kalebu yô, ve lu er mbamkerev mba banen a jighjigh mbara nahan ga. Yange ve soo ér Yehova a lumun ve. Nahan ve kaa a ior mbara ér: “Aluer i doo TER a vese yô, Una nyôr a vese ken tar la, Una na se u.”—Num. 14:6-9.
7. Se er nan ve se seer cian Yehova? (Shi nenge foto kpaa.)
7 Aluer se mba eren ishima i Yehova sha hanma kwagh u se tsough u eren cii yô, kwagh la una na se hemba cian un. (Ps. 16:8) Shighe u u lu ôron Bibilo sha akaa a a vande eren yô, pine iyol you wer, ‘Luun er ka mo nahan yange ma m er nena?’ Ikyav i tesen yô, tôô wer yange u lu her u lu ungwan er uityombaiorov Mbaiserael ve lu nan ripoti i mimi ga, sha kwagh u tar u Kanaan yô. Yange ma u na ve jighjigh nahan ma u yem cian uumace, ma u de u cian Yehova ma u kera er ishima na gaa? Kov u Mbaiserael la cii yange ve nenge a mimi ken kwagh u Yosua vea Kalebu lu ôron la ga. Kwagh la na yô, Yehova venda ér ve de nyôron ken Tar u Ityendezwa la ga.—Num. 14:10, 22, 23.
Ka an yange ma u na nan jighjigh? (Nenge ikyumhiange i sha 7)
8. Ka ieren i nyi i gbe u se nôngo kpoghuloo se lu a mini, man ka sha ci u nyi?
8 Hiden a iyol ijime. Ka mba ve hiden a iyol ijime la tseegh Yehova a pasen ve mimi na ye. (Mat. 11:25) Yange se hide a iyol ijime se lumun ser i wase se u kaven mimi. (Aer. 8:30, 31) Nahan kpa, gba u se wa ikyo sha er se hii u gengese iyol ga yô. Aluer se wa ikyo ga yô, se hii u henen ser mbamnenge asev mba a inja vough er akaawan a Ruamabera man akaa a nongo u Yehova u tesen se la nahan.
9. Se er nan ve se za hemen u hiden a iyol ijime?
9 Aluer se umbur er Yehova a hembe se a yem ica yô, kwagh la una wase se se za hemen u hiden a iyol ijime. (Ps. 8:3, 4) Shi se fatyô u sônon Yehova ser a wase se se lu ior mba hiden a iyol ijime man mba ngohol ityesen. Se er nahan yô, Yehova una wase se u nengen ser mbamnenge nav kua mba nongo na hemba gban kwagh a mba asev. Shighe u u lu ôron Bibilo sha tseeneke wou yô, ver ishima nenge akaa a a tese ér Yehova kôr mbagengese iyol man mba wan icihi man mba moron iyol ihyom, kpa a gema a soo mba ve hidi a iyol ijime la. Nôngo sha afatyô wou hiden a iyol ijime shighe u u lu sha ian i utaha shin sha ian i ior kpishi vea fa u yô.
ER SE KÔR MIMI GBANG GBANG YÔ
10. Ka unô Yehova yange lamen a ior nav sha ikyev ve?
10 Za hemen u nan nongo u Yehova jighjigh. Sha ayange a Mbaiserael mba tsuaa la, Yehova lamen a ior nav sha ikyev i Mose, shighe kar yô va hide lamen a ve sha ikyev i Yosua. (Yos. 1:16, 17) Mbaiserael yange vea ungwan imo i ior mba ve tile sha ityough ki Yehova ne yô, akaa a za a ve i doo. Anyom uderi imôngo nga karen yô, lu mbaapostoli 12 lu hemen tiônnongo u Kristu u i hii veren la ye. (Aer. 8:14, 15) Shighe karen yô, i va seer mbatamen mba sha Yerusalem sha mbaapostoli mbara. Er mba ken tiônnongo lu dondon kwaghwan u nomso mbajighjigh mbara yô, “atôônanongo la cii za hemen u taver jighjigh ve u nan, shi ingyegh ve lu seer ayange ayange.” (Aer. 16:4, 5) Hen shighe wase ne kpa, ka sea dondo kwaghwan u nongo u Yehova yô, se zua a averen. Kpa aluer se venda u ungwan imo i ior mba Yehova a tsough ér ve hemen se la yô, a lu un ken ishima nena? Cii ve se na mlumun sha mpin la yô, de se nenge kwagh u za hemen shighe u Mbaiserael lu yemen ken Tar u Ityendezwa la.
11. Ka nyi yange i er Mbaiserael mba sha ayange a tsuaa mba ve lu puun Mose u Yehova tsua un ér a hemen ve laa? (Shi nenge foto kpaa.)
11 Nomso mba tagher tagher yange ve lu lahan Mose kua tom u Yehova na un ér a er la, shighe u ve lu yemen ken Tar u Ityendezwa la. Yange ve kaa ér: “Ior cii ka uicighanmbaiorov, hanma or kpaa; TER ngu a [nan, ka Mose tseegh ga].” (Num. 16:1-3) Shin er hen ishigh ki Aôndo yô, ve cii ve lu uicighanmbaiorov nahan kpa, lu Mose Yehova tsua un ér a hemen ior nav ye. (Num. 16:28) Er mbahembanato mban lu puun Mose yô, lu Yehova je ve lu puun ye. Yange ve hemba veren ishima sha kwagh u Yehova soo la ga; kpa ve hemba veren ishima sha ian tom man iti zan. Aôndo yange wua mba ve lu hemen mbahembanato mban kua mba ve lumun a ieren ve la cii. (Num. 16:30-35, 41, 49) Nyian ne kpa, se fa ser Yehova vendan mba ve puun kwaghwan u nongo na yô.
Ka an yange ma u ta ikyaa a nana? (Nenge ikyumhiange i sha 11)
12. Se fatyô u nan nongo u Yehova jighjigh her sha ci u nyi?
12 Se fatyô u nan nongo u Yehova jighjigh her. Shighe u i gbe u a nyôôso mkav wase sha ma ityesen i Bibilo shin gbenda u se eren tom wase u Tartor la yô, mba ve lu hemen la mba timbir u eren nahan ga. (Anz. 4:18) Ka ve er nahan sha ci u hemba hangen ve u eren ishima i Yehova. Shi ka ve nôngo sha afatyô ve cii ve dondo akaawan a Bibilo shighe u ve lu eren kwagh yô, man ka kwagh u i gbe u ior mba Yehova cii vea eren je la.
13. “Ikyav i kwaghôron u dedoo” la ka nyi, man ka nyi i gbe u se er a mi?
13 “Za hemen u dondon ikyav i kwaghôron u dedoo.” (2 Tim. 1:13) “Ikyav i kwaghôron u dedoo” la, ka atesen a Mbakristu a a due ken Bibilo la. (Yoh. 17:17) Hanma kwagh u se ne jighjigh a mi cii har sha atesen la. Nongo u Yehova tese se ér se za hemen u nan jighjigh a atesen shon. Aluer se mba eren nahan yô, se zua a averen.
14. Mbakristu mbagenev yange ve de u varen a “ikyav i kwaghôron u dedoo” la nena?
14 Aluer se de u dondon “ikyav i kwaghôron u dedoo” la yô, ka nyi ia er se? De se tese ikyav. Sha ayange a mbaapostoli la, Mbakristu mbagenev lu samber a aie ér iyange i Yehova i va. Alaghga tsô, washika ugen yange lu u ior ve lu ôron maa ve hen ér ka apostoli Paulu je nger kwagh ne ye. Mbakristu mbagenev ken Tesalonika yange ve na kwagh ne jighjigh je ve lu ôron mbagenev a u tôvon sha mi shio. Kpa luun er yange ve umbur akaa a Paulu tese ve shighe u lu vea ve la yô, ma ve na kwagh la jighjigh ga. (2 Tes. 2:1-5) Paulu yange wa anmgbianev nav mban kwagh ér ve de ne jighjigh a hanma kwagh u ve ongo ga. Paulu yange ôr kwagh u una wase ve ken hemen sha er imbakwagh la ia kera er ve ga yô, a kure washika na la sha u kaan ér: “Mo Paulu, m ngu ngeren ishughun yam sha uwegh agh. Ka ikyav i hanma washika wam; kape ka m nger kwagh je ne.”—2 Tes. 3:17.
15. Se er nan ve se kura ayol a ase sha mbaaie mba ka ve lu inja er ka mimi laa? Tese ikyav. (Shi nenge foto kpaa.)
15 Ka nyi se hen ken kwagh u Paulu wa Mbatesalonika laa? Shighe u se ongo kwagh u a zough sha kwagh u se hen ken Bibilo la ga shin se ongo ior ve lu ôron akaa a kpilighyol a a er yô, gba u se er kwagh sha kwaghfan. Mbahyomov asev ken ityar i yange i kohol i yilan ér Soviet Union la, yange ve nger washika er ka hen afishi a shin tine i nger nahan, ve na anmgbianev. Ken washika la i kaa a anmgbianev mbagenev ér ve due ve za hii annongo ve. Washika la lu inja er ka shin afishi a shin tine a due nahan. Kpa anmgbianev mba jighjigh ve taver yô, i fatyô u bumen ve ga. Yange ve kav er kwagh u i ôr ken washika la, a zua vea kwagh u i vande tesen ve la ga yô. Nyian ne kpa, mba ve soo mimi ga ka ve samber a mbaaie sha Intanet kua sha ajiir a lamen a ior sha er vea tsume a vese shin vea va a mpav hen atô wase yô. Se fatyô u kuran ayol a ase sha er se ‘hingir tenge tenge ga’ sha u tôôn kwagh u se ongo shin se ôr la, karen sha mimi u se vande fan la.—2 Tes. 2:2; 1 Yoh. 4:1.
De deen wer mbaaie mba ka ve lu inja er ka mimi la, ve bume u ga cii (Nenge ikyumhiange i sha 15)a
16. Mbaroma 16:17, 18 kaa ér, ka nyi i gbe u se er shighe u or nan undu mimi?
16 Za hemen u lun ken mzough vea mba ve civir Yehova sha mimi la. Aôndo soo ér se civir un ken mzough. Aluer se za hemen u varen a mimi yô, se lu ken mzough. Or u nan undu mimi yô, ka or u van a mpav ken tiônnongo, sha nahan yô Aôndo ta se icin ér se ‘nyagh nan.’ Aluer se palegh nan ga yô, se kpa se va undu mimi er nan nahan.—Ôr Mbaroma 16:17, 18.
17. Ka sea fa mimi shi sea kôr un gbang gbang yô, ka mbamtsera mba nyi ka se zua a mini?
17 Aluer se fa mimi shi se kôr un gbang gbang yô, se lu kôôsôô a Yehova shi jighjigh wase una hemba taver cii. (Ef. 4:15, 16) Shi kwagh la una kura se sha atesen kua mbaaie mba Satan, shi Yehova una kura se hen shighe u zegecan la kpaa. Nahan za hemen u kôron mimi gbang gbang, “nahan Aôndo u bem una lu a [we].”—Fil. 4:8, 9.
ICAM 122 Tile Nen Dông, De Kpoghor Nen Ga!
a NGEREN U PASEN FOTO: Ikyav i tesen sha kwagh u a vande eren anyom imôngo ken ijime yô, yange i tindi anmgbianev asev mba ve lu ken ityar i i kohol i yilan ér Soviet Union la washika u lu inja er ka afishi a shin tine a nger nahan, kpa gema lu mbahyomov asev nger washika shon ye. Sha shighe wase ne kpa, mbahyomov asev vea fatyô u ngeren akaa a aiegh samber a mi sha Intanet sha kwagh u nongo wase.