Na “Kwagh u Aôndo je Zua” la Icivir

1, 2. Gba u Mbaheberu 13:4 una mgbegha se u eren nyi?

SE CII ka se soo u nan Yehova icivir je ka u henen a hen ga. Yehova kuma u se na un icivir, shi a tôndo zwa ér aluer se na un icivir yô, una er a vese sha icivir. (1 Sam. 2:30; Anz. 3:9; Mpa. 4:11) Shi a soo ér uumace kpa se naan ve icivir, er mbatomov mba gomoti nahan. (Rom. 12:10; 13:7) Kpa kwagh ugen ngu u i lu kwagh wou, u i gbe u ú na un icivir kpishi yô. Ka ivaa you je la.

² Apostoli Paulu yange nger ér: “Ivaa i̱ lu kwagh u icivirigh hen ior cii, gambe u ivaagh kpaa a̱ de lu a acôghor ga.” (Heb. 13:4) Paulu lu ôron di mnenge na tsô ga. Kpa ivur la ngi wasen Mbakristu ayol a ve u kaven er ivaa i lu beer kwagh ga, kpa i lu kwagh u icivirigh yô. We u nengen ivaa nahan kpa? Man aluer u er kwase shin nom yô, u nengen ivaa you nahan kpa?

 3. Ka kwaghwan u injaa u nyi yange Yesu wa sha kwagh u ivesegh? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

³ Aluer we kpa u nengen ivaa wer ka kwagh u icivirigh yô, u ngu dondon ikyav i dedoo. Yesu kpa yange ivaa lu un kwagh u icivirigh. Shighe u Mbafarishi pine Yesu kwagh u ivaa i paven yô, a tese ve kwagh u Aôndo yange ôr sha ivese i hiihii la, ér: “Ka sha ci u nahan man nomsoor nana undu ter u nan man ngô u nan, nana var hen kwase u nan; ve uhar cii vea hingir iyôgh i môm ye.” Yesu shi kaa ér: “Kwagh u Aôndo je zua yô, or a̱ de kera paven un ga.”—Ôr Marku 10:2-12; Gen. 2:24.

 4. Yehova yange wa ishima ér ivaa i luun nena?

⁴ Yesu lu tesen ér ka Aôndo yange hii kwagh u ivesegh ye, shi soo ér i lu kwagh u gbekeke kpaa. Aôndo yange kaa a Adam man Ifa ér vea soo yô, ve pav ivaa ga. Shi Aôndo yange hii ivaa yô, lu kwagh u nomsoor môm vea kwase môm tseegh; “ve uhar” vea zua a lu imôngo gbem sha won.

 5. Ku ka u er a ivese nena?

⁵ Er u fe nahan, isholibo i Adam la yange i gema akaa kpishi. Môm ken akaa ne yô, lu ku. Man ku gema lu kwagh u una bende a ivese yô. Se fatyô u nengen a kwagh ne wang ken kwagh u apostoli Paulu nger shighe u lu pasen Mbakristu ér mba sha ikyev i Tindi u Mose ga la. Yange pase ér ku ka u pav ivese, nahan i hingir u or u nan shi uma la, aluer ka nom shin kwase kpaa nana fatyô u hiden eren ivaa igen.—Rom. 7:1-3.

 6. Tindi u Mose la yange tese ér Aôndo nengen ivese nena?

⁶ Tindi u Aôndo yange na ikyurior i Iserael la yange pase kwagh u ivesegh vindi vindi. Tindi la yange na ian ér or a fatyô u eren kasev imôngo; shi ior hii u eren nahan cii ve Aôndo va na Mbaiserael Atindi ye. Nahan cii kpa yange i wa atindi sha u kuran kwase man mbayev sha er a nzughul a ve ga yô. Ikyav i tesen yô, yange Oriserael nana vôso kpan, shi nana va er kwase u sha uhar yô, i gba u nana za hemen u nengen sha kwase u hiihii la her. Nana naan un kwaghyan kua akondo shi a tsaan a nan kpaa. Aôndo yange kaa ér or la nana ver ishima sha nan. (Eks. 21:9, 10) Se mba sha ikyev i Tindi la ga, kpa tindi la wase se u kaven er kwagh u ivesegh a gbe Yehova ishima yô. We kwagh ne wase u u seer nengen ivese wer ka kwagh u icivirigh kpa?

7, 8. (a) Duteronomi 24:1 tese ér Tindi yange na ian ér or a fatyô u paven ivaa sha ityôkyaa i nyi? (b) Yehova nengen ivaa i paven nena?

⁷ Kpa ka nyi Tindi la yange ôr sha kwagh ivaa i pavene? Er Aôndo yô, mnenge na sha kwagh u ivesegh gema ga nahan kpa, tindi la na ityôkyaa i or a fatyô u paven ivaa yô. (Ôr Duteronomi 24:1.) Yange lu u Oriserael nana fatyô u paven a kwase u nan aluer ‘nan zua a kwagh u doon ga hen kwase la yô.’ Tindi yange kera pase kwagh u “doon ga” shon ga. Nahan kpa, ka keng yange a lu kwagh u ihyeenegh shin u a vihi tsung yô, a lu di beerkwagh tsô ga. (Dut. 23:14) Kpa kwagh va er vihi yô, sha ayange a Yesu la, Mbayuda lu paven ivaa “sha hanma ityôkyaa” cii. (Mat. 19:3) Mayange se soo ser se lu a imba ieren la ga.

⁸ Profeti Malaki yange pase er Aôndo a nengen ivaa i paven la wang. Sha shighe u Malaki la ior lu paven a kasev vev. Yange or pav a ‘kwase u nan er un iyev’ je yô, sha mimi ga. Alaghga nan er nahan sha ci u nana vôso gumkwase u a civir Yehova ga yô. Kpa Aôndo gema pase mnenge na sha ieren ne wang, a kaa ér: “M kôr ivaa i paven ihyom.” (Mal. 2:14-16) Kwagh ne maa zua sha kwagh u Mkaanem ma Aôndo ma er sha kwagh u ivese i hiihii la. Ma kaa ér: ‘Or nana var ken kwase u nan, vea hingir iyôgh i môm.’ (Gen. 2:24) Yesu kpa lumun a mnenge u Ter na ne. A kaa ér: “Kwagh u Aôndo je zua yô, or a̱ de kera paven un ga.”—Mat. 19:6.

 9. Inja i mkaanem ma Yesu ma ken Marku 10:11, 12 la ér nyi?

⁹ Alaghga or a pine ér, ‘Ityôkyaa ngi i Orkristu a fatyô u paven ivaa shi hiden eren igen yôô?’ Yesu yange ôr mnenge na sha kwagh u ivaa i paven, ér: “Hanma or u nana pav a kwase u nan, nana gema á er ugen yô, ka idya je nan er a na ye. Man shi kwase kpaa, aluer nana pav a nom u nan, nana za er ugen yô, ka idya je nan er ye.” (Mar. 10:11, 12; Luka 16:18) Kwagh ne tese wang ér Yesu yange nenge ivaa ér ka kwagh u civirigh shi soo ér mbagen kpa ve er nahan. Aluer or pav a kwase u nan u a er idya ga (shin kwase pav a nom u nan u a er idya ga) sha ayom, nan hide nan vôso orgen yô, ka idya nan er ye. Kwagh ngu nahan sha ci u aluer or senge ér nan pav ivaa a nom shin kwase u nan maa tese ér kwagh la kure ivese ve la ga. Sha ishigh ki Aôndo yô, iorov mba uhar mbara mba “iyôgh i môm” her. Bee kera yô, Yesu yange kaa ér aluer or pav a kwase u nan u a er idya ga la yô, alaghga kwagh la una na kwase la nana hingir u za eren idya. Nena ase? Sha ayange la or a pav a kwase yô, kwase la nan soo u hiden eren nom keng sha ci u nana lu a or u nengen sha nan yô. Kpa imba ivaa la di gema kaha a idya ga.

10. Ka sha ityôkyaa i nyi nahan tseegh Orkristu a fatyô u paven ivaa shi nana lu a ian i hiden eren igene?

¹⁰ Yesu yange pase kwagh u una na alaghga a gba u a pav ivaa yô ér: ‘M ngu kaan ne Mer: Hanma or u nana pav a kwase u nan, kpa a lu sha ci u idya [por·neiʹa, zwa Grika] ga man nana gema á er kwase ugen yô, ka idya je nan er ye.’ (Mat. 19:9) Yange ôr kwagh ne ken Ityesen na i sha Uwo la kpaa. (Mat. 5:31, 32) Ikwa ne cii Yesu ôr kwagh u “idya.” Ishember ne wa asorabo kposo kposo a sha kwagh u yaven a or u nan lu nom shin kwase wou ga la. A fatyô u lun nom shin kwase za yaven a orgen shin gbaga u eren shin nomsoor man kwase u ve lu a er ivaa ga yô yaven a ayol a ve shin nomsoor yaven a nomsoor gayô kwase yaven a kwase kua nomsoor gayô kwase yaven a zendenya la cii. Ikyav i tesen yô, aluer nom er idya yô, kwase na una fatyô u paven a na aluer kwase shon soo yô, gayô paven ga. Aluer kwase la pav a nom la yô, ivaa la kure sha ishigh ki Aôndo kpaa.

11. Aluer Orkristu ngu a ityôkyaa i paven ivaa sha ci u ikyar u nan er idya je kpa, alaghga ka nyi ia na nana soo u paven ga?

¹¹ Shi kwagh u vesen u i doo u se fa yô, Yesu yange kaa ér aluer nom shin kwase er idya (ka por·neiʹa je la) yô, saa a pav ivaa keng ga. U tesen ikyav yô, nom una er idya kpa alaghga kwase u nan nana soo u paven ivaa ga. Kwase la una soo nan her shi una kegh iyol u den nan a kwaghbo la shi zuan ityough vea nom la sha er vea nôngo ivese ve i hide i doo yô. Aluer kwase shon pav ivaa la man nan kera fatyô u hiden vôson nom ga yô, kwagh la una va nan a mbamtaver. Nana kuren ugbayol mba nan nena? Tseegh ga, isharen i yaven a or la di ye? Mtswenem ma alaghga ma a na a huan nan la di ye? Ve mar mbayeve? Aluer ve pav ivaa nahan kwagh shon una na a taver u yesen ve ken mimi? (1 Kor. 7:14) Sha mimi yô, nom shin kwase u nan tsough u paven a ikyar u nan u a er idya la nana tagher a mbamtaver kpishi je.

12, 13. (a) Ka nyi yange i va za hemen ken ivaa i Hosea? (b) Er nan ve Hosea yange hide a Gomer, man kwagh la tese se nyi sha kwagh u ivesegh nyiana?

¹² Kwagh u profeti Hosea la wase se u kaven er Yehova a nengen ivaa la wang. Aôndo yange kaa a Hosea ér a za vôso Gomer, u una va hingir “idyakwase” la, a mar un ônov sha idya, nahan a “lu a ônov mba idyakwase.” Gomer maa “wa iyav, a mar [Hosea] wannomso.” (Hos. 1:2, 3) Shighe kar yô, shi mar wan u kwase kua wan u nomso, man a shi nan kpa mbara cii wa iyav vev vea orgen. Er Gomer er idya acin imôngo nahan kpa, Hosea pav a na ga. Ken masejime yô, Gomer due hen Hosea za hingir kpan. Nahan kpa, Hosea za hide a na. (Hos. 3:1, 2) Yehova yange er tom a kwagh u Hosea ne u tesen er un de Mbaiserael a isholibo acin imôngo, shin er ve undu un sha u za civir mbaaôndo mbagen nahan kpaa. Kwagh u Hosea ne tese se nyi?

¹³ Aluer Orkristu shin Kwasekristu nan er idya yô, ka ikyar u nan u a er idya ga la una tsua kwagh u una er ye. Yesu yange kaa ér sha ityôkyaa i idyaa la yô, ikyar u nan u a er idya ga la, una fatyô u paven ivaa hiden eren nom shin kwase ugen, aluer nan soo yô. Nahan kpa, aluer nan soo ga yô, nana fatyô u den ikyar u nan la a kwaghbo nahan paven ivaa la ga. Aluer nan er nahan kpa ka kwaghbo ga. Hosea yange za hide a Gomer. Gomer hidi va kohol Hosea yô, gba u una kera za yav a orgen môm ga. Yange shighe a karen yô, ka keng Hosea una hide a hii u tsan a na. Kwagh la maa tese er Aôndo yange a kegh iyol u hiden ngohol ior nav shi eren kwagh a ve yô. (Hos. 1:11; 3:3-5) Kwagh la zua sha kwagh ivesegh nyian nena? Aluer nom shin kwase u nan er idya ga la nan soo u paven ivaa ga yô, nana hiden a hiin u tsan a ikyar u nan u yange er idya la je, a tese ér nan de ikyar u nan la a kwaghbo. (1 Kor. 7:3, 5) Nana yaven a ikyar u nan la je, kwagh la wua ityôkyaa i idyaa i yange nana soo yô, ma nan pav ivaa la. Nahan hen shighe la, doo u nom man kwase la cii vea er tom imôngo shi vea wase ayol a ve sha er vea lu a mnenge u Aôndo sha kwagh u ivesegh yô.

14. Kwagh u i ôr ken 1 Mbakorinte 7:10, 11 la tese ér ka nyi alaghga yange i za hemen ken avese agene?

¹⁴ Gba u ivese ia lu Mbakristu cii kwagh u icivirigh er Yesu vea Yehova kpa i lu nahan. Kpa er se yen yô, alaghga mbagen mba nengen ivese nahan ga. (Rom. 7:18-23) Ka nahan ve sha ayange a mbaapostoli la je kpa Mbakristu mbagen lu a mbamzeyol ken avese a ve ye. Paulu yange nger wener “kwase nana̱ de dugh hen nom u nan kera ga”; nahan kpa avese agen yô, yange ikyôr ikyange nyôr bar ga, nahan kwagh ne er.—Ôr 1 Mbakorinte 7:10, 11.

15, 16. (a) Shighe u mbamzeyol ve nyôr ken ivese yô, gba u awashima u nom man kwase la a lu u eren nyi man ka sha ci u nyi? (b) Kwaghwan ne ngu sha ci u nom shin kwase u ikyar u nan a civir Yehova ga la kpaa nena?

¹⁵ Paulu kera pase kwagh u yange na ve kasev mbagen lu duen hen noov vev la ga. Nahan kpa lu sha ci u nom er idya, nahan kwase u nan la lu a ian i paven ivaa, za vôson orgen ga. Nahan Paulu yange nger wener aluer kwase due hen nom na, shin undu nom na yô, kwase la “nana̱ lu kwav, gayô nana̱ hime a nom u nan.” Kwagh ne tese ér sha ishigh ki Aôndo yô, mba nom man kwase her. Paulu yange wa kwagh nahan ér, aluer ka nyi je i ne kwase a hingir u duen hen nom kpa, aluer ka idya ga yô, ve nôngo ve hime. Imba nom man kwase la vea fatyô u keren iwasen i ken Bibilo hen mbatamen mba ken tiônnongo. Mbatamen mban vea wa ve kwagh ken Ruamabera, shi vea palegh u tan ikyaa ken nom gayô kwase.

¹⁶ Kwagh ugen yô, aluer ka nom shin ka kwase tseegh nan civir Yehova, man nan ngu nôngon ér nana dondo atindi a na yô, a hemba taver cii. Shighe u mbamzeyol ve lu yô, doo u nana nenge ér gba u nana due hen nom shin a undu ivese i nana? Er i vande teren nahan, Bibilo kaa ér ka idya tseegh i lu ityôkyaa i or a fatyô u paven a ikyar u nan ye; nahan kpa i kera pase atôakyaa a duen hen nom shin undun ivaa ga. Paulu nger ér: “Aluer kwase ngu a nom u nan ne jighjigh ga, man nom la rumun u lun vea nan yô, nana̱ de duen hen nom la ga.” (1 Kor. 7:12, 13) Gba u se dondo kwaghwan la sha ayange ase ne kpaa.

17, 18. Er nan ve Mbakristu mbagen ka vea tagher a mbamzeyol mba vesen ken ivese kpa ve venda u undun ikyar ve?

¹⁷ Nahan kpa sha mimi yô, ashighe agen ikyav ka i tese wang ér “nom u nan ne jighjigh ga” la “rumun u lun vea” kwase u nan la ga. Alaghga nana lu nzughul a kwase la kpoghuloo, vihin nan iyol je kpaa, je yô, kwase la nenge ér uma u nan ngu sha zongo. Shi alaghga nan venda u nengen sha kwase shon kua tsombor shin nan ngu lumun cuku ér kwase la a civir Yehova ga. Zum u kwagh a lu nahan yô, Mbakristu mbagen ka ve kav wang ér nom shin kwase ve la “rumun u lun vea” nan ga, nahan hingir hange hange u nana undu nom shin kwase shon. Mbakristu mbagen di yô, tagher a mbamtaver nahan, kpa ve undu ikyar ve la ga; ve kange ishima ér vea nôngo a ivese ve. Sha ci u nyi?

¹⁸ Aluer nom shin kwase undu ikyar u nan sha imba gbenda la nahan yô, gba u nana umbur ér mba nom man kwase her, ve pav a pav ivaa ga. Aluer nan undu ikyar u nan la nan yem ijiir igen yô, nana tagher a mbamtaver er i vande teren nahan. Paulu yange pase ityôkyaa igen i i ne ve i doo u lun imôngo her yô. A nger wener: “I tsegha nom u nan ne jighjigh ga la ken kwase la, man i tsegha kwase u nan ne jighjigh ga la di ken anmgbian la. A lu nahan ga yô, ônov enev ma ve lu wang ga, kpa hegen yô, mba icighan je.” (1 Kor. 7:14) Mbakristu mba mimi kpishi venda u undun noov shin kasev mba civir Yehova ga la zum u ve tagher a mbamzeyol ken ivese yô. Vea fatyô u pasen vangertiôr nahan ér ishimawan ve la i ume atam, sha ci u ikyar ve shon la va hingir or u civir Yehova sha mimi.—Ôr 1 Mbakorinte 7:16; 1 Pet. 3:1, 2.

19. Er nan ve ior mba avese ve a lu saan saan ve te ijar ken tiônnongo u Kristu?

¹⁹ Yesu yange wa kwagh sha kwagh u ivaa i paven. Apostoli Paulu di va wa kwagh sha kwagh u duen hen nom u shin undun ivaa. Yesu man Paulu cii soo ér ivese i lu mbacivir Yehova kwagh u icivirigh. Nyian ne tiônnongo u Kristu sha tar cii ngu a noov man kasev mba ve lu saan saan ken ivese ve yô. We kpa alaghga u ngu a ve ken tiônnongo wou. Ka anmgbianev mba ve civir Yehova sha mimi, mba kasev vev ve doo ve ishima la kua anmgbianev mba kasev mba noov vev ve doo ve ishima yô; ve noov man kasev cii mba tesen ér ivese ka kwagh u icivirigh. Doo se tsung ér ior umiliôn ve lu tesen wang ér kwagh u Aôndo yange ôr ne ka mimi yô, ér: “Sha ci u nahan yô, or nana undu ter u nan kua ngô u nan, nana gema nana var a kwase u nan man ve uhar yô, vea lu iyôgh i môm je.”—Ef. 5:31, 33.