U Zenden Sha Jijingi La Wasen Se U Eren Akaa A Tesen Ser Se Tsegha Ayol A Ase Sha Ci U Aôndo
“Zende nen sha Jijingi nahan né kera eren sha asaren a iyolough ga.”—GAL. 5:16.
1. Ka ubatisema mba nyi yange i er ior sha iyange i Pentekostii?
YANGE i er mbahenen mba Yesu batisema sha icighan jijingi sha iyange i Pentekosti u inyom i 33 la ve, ve kôrcio u ôron kwagh ken ijô igen ye. Nahan ve gba yaren tom a iyua i jijingi sha ivande. (1 Kor. 12:4-10) Iyua ne man kwaghôron u apostoli Peteru na la, bende a ior nena je? Kwaghôron la yange “sôr” ior kpishi “ken ishima.” Yange ve dondo kwaghwan u Peteru la, nahan ve gema asema shi i er ve batisema. Bibilo kaa ér: “Mba ve lumun kwaghôron na la i er ve batisema; sha iyange la i seer ior er dubu utar nahan.” (Aer. 2:22, 36-41) Er Yesu kaa ér i eren nahan, yange i er ve batisema shin mnger ken iti i Ter man Wan man icighan jijingi.—Mat. 28:19.
2, 3. (a) Pase mkposo u batisema u eren sha icighan jijingi man u eren batisema ken iti i icighan jijingi la. (b) Gba u mba ve hingir Mbakristu nyian cii vea er batisema shin mnger sha ci u nyi?
2 Kpa mkposo ngu sha u eren or batisema sha icighan jijingi man u eren or batisema ken iti i icighan jijingii? Een. Mba i er ve batisema sha icighan jijingi yô ka mba i hidi i mar ve, ve hingir ônov mba Aôndo, mba i mar ve ken jijingi yô. (Yoh. 3:3) I shighe ve mkurem ér ve lu ator man upristi mba kiriki ken Tartor u Aôndo u sha, shi mba vegher u iyol i Kristu i ken jijingi kpaa. (1 Kor. 12:13; Gal. 3:27; Mpa. 20:6) Nahan batisema ne, ka batisema u i er ior sha icighan jijingi je la, lu kwagh u Yehova er shighe u hii u tsuan ior ér ve hingir ônov nav mbayandyako a Kristu imôngo, hii sha iyange i Pentekosti zan zan la. (Rom. 8:15-17) Kpa gema u eren or batisema shin mnger ken iti i icighan jijingi, kwagh u i eren sha mbamkohol mba Mbashiada mba Yehova mba kiriki man mba vesen sha ayange a ase la di ye?
3 Batisema u eren shin mnger la ka kwagh u Mbakristu mba mimi ka ve er sha u tesen ér ve tsegha ayol a ve sha ci u Yehova Aôndo yô. Mba ve lu yemen sha mbara kpa ka i er ve batisema shin mnger. Nahan kpa, batisema u eren shin mnger la ka kwagh u hange hange u i gbe u nomso man kasev umiliôn imôngo sha shighe wase ne, mba ve lu a ishimaverenkeghen i va lun uma gbem sha won shin tar la, vea er yô. Or a lu a ishimaverenkeghen i yemen sha shin lun uma gbem sha won shin tar kpa, batisema u eren shin mnger ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi la ka kwagh u hange hange u i gbe u nana er ve Aôndo una lumun nan yô. Nahan gba u Mbakristu mba i er ve batisema shin mnger cii vea za hemen u ‘zenden sha Jijingi.’ (Ôr Mbagalatia 5:16.) U ngu zenden sha jijingi, nahan eren akaa a tesen ér u tsegha iyol you sha ci u Aôndo kpa?
Kwagh u a Lu u ‘Zenden sha Jijingi’ Yô
4. Inja i u ‘zenden sha jijingi’ jighilii yô ér nyi?
4 U ‘zenden sha jijingi’ la wa u lumun wer icighan jijingi a er tom ken a we shi den wer a mgbeghan we kpaa. Inja na yô, gba u icighan jijingi una hemen we ken akaa a u eren ayange ayange la. Mbagalatia ityough 5 pase mkposo u a lu hen atô u or lun sha ikyev i icighan jijingi man sha ikyev i asaren a iyolough la.—Ôr Mbagalatia 5:17, 18.
5. Aluer icighan jijingi ngu hemen we yô, gba u ú palegh aeren a nyi?
5 Aluer icighan jijingi ngu hemen we yô, u palegh aeren a iyolough. Aeren a iyolough shon yô ka, “idya man hôngor man ijimba i eren, man u civir akombo man ahir a eren man ihyom i kôron man iyongo i keren man iyuhe man ishima i nyoon man u wan iyol you ikyo tseegh, man u hendan akaa, man mbampav, man mtôm man ihyundugh ki msôrough man ugurgurmbaakaav.” (Gal. 5:19-21) A fatyô u kaan ér, ú “wua aeren a iyolough sha Jijingi.” (Rom. 8:5, 13) Kwagh ne una wase ú u veren ishima sha akaa a jijingi shi dondon hemen u jijingi kpaa, nahan asaren a iyolough aa kera ya tor sha a we ga.
6. Tese ikyav i kwagh u i gbe hange hange u or nana er ve nana fatyô u umen ityamegh ki jijingi la.
6 Er icighan jijingi una lu eren tom ken a we yô, u hingir u eren aeren a Aôndo, ka “ityamegh ki Jijingi” je la. (Gal. 5:22, 23) Kpa gba u ú nôngo kwagh ve u ume ityamegh kin ye. U tesen ikyav yô: Orsule nan kaha sule. Nahan kpa, gba u iyange ia ta sha mi shi ura ua nôô sha mi; aluer ka nahan ga yô, nana ver ishima u va sundan iyiav ga. Se fatyô u karen icighan jijingi sha iyange. Gba u se lu a icighan jijingi ve se ume ityamegh ki jijingi ye. Nahan kpa, aluer orsule nan er tom kpoghuloo ga nahan, nana zua a kwagh je he? Sha kpôô yô, aluer u sôr ishima you ker doo doo yô, aeren a ityamegh ki jijingi la aa ngee ken a we, kpa aluer u sôr i tsembelee ga yô aa ban ken a we kpishi. Nahan yô, pine iyol you wer: ‘M lumun mer icighan jijingi a er tom ken a mo sha er una ume ityamegh ki jijingi ken a mo kpa?’
7. Aluer u soo u umen ityamegh ki icighan jijingi yô, er nan ve i gbe u ú henen Bibilo shi ú gbidyen kwar sha kwagh u ú hen laa?
7 Shi aluer mbasulev soo ér vea zua a iyiav kpishi yô, gba u vea ur mbi mngerem. Cii man u ume ityamegh ki jijingi yô, gba u ú zua a mngerem ma mimi ma ma lu ken Bibilo kua ken tiônnongo u Kristu nyian la. (Yes. 55:1) Ashi nan kpa u vande tesen ior kpishi wer ka icighan jijingi i yar tom a mi sha u ngeren Icighan Ruamabera ye. (2 Tim. 3:16) Kwagh ugen yô, wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh ta se iwanger i kwagh a gbe se a mi yum ne sha mngerem ma wang ma mimi u Bibilo la. (Mat. 24:45-47) Taver u kaven inja i kwagh ne ga. Saa se henen shi se gbidyen kwar sha Mkaanem ma Aôndo ve, icighan jijingi una hemen se ye. Aluer u ngu eren nahan yô, u ngu dondon ikyav i dedoo i uprofeti mba ve “tôv [shi] ve time vighe vighe” ken mkaanem ma i na ve la yange ve ver la. Doo u se fa ser, mbatyomov je kpa sar ve tsung u fan mimi mba ken jijingi mba sha kwagh u Vor u ityendezwa man nongo u Mbakristu mba i shigh ve mkurem la.—Ôr 1 Peteru 1:10-12.
Jijingi Una Hemen We Nena?
8. Ka hange hange u we sônon Yehova wer a na u jijingi sha ci u nyi?
8 Gba u ú henen Ruamabera shi u gbidyen kwar sha kwagh u ú hen la tseegh tsô ga. Gba u ú za hemen u sônon Yehova ser a wase se shi a tese se gbenda. Una na se je a “hemba kwagh u se sen shi se lu henen la ica je kpaa.” (Ef. 3:20; Luka 11:13) Kpa aluer or pine u ér, “Aluer Aôndo ‘fa kwagh u a gbem je er m lu a sôn Un ga’ la yô, er nan ve i gbe u saa me sôn un keng-ne, yô ú kaa a nan wer nyi?” (Mat. 6:8) Ityôkyaa i môm yô, er u lu eren msen wer i na u icighan jijingi yô, tese ér u ngu suur sha Yehova. U tesen ikyav yô, aluer or va pine u iwasen yô, u wase nan er u fetyô la cii, sha ci u nan na u jighjigh ve, nan ve hen a we ér u wase nan ye. (Nenge Anzaakaa 3:27.) Kape Yehova kpa ka wea sôn un jijingi ve i doo un a we je la, man una na u kpaa.—Anz. 15:8.
9. U zan mbamkombo una wase u u hingir u lun sha ikyev i jijingi u Aôndo nena?
9 Gbenda ugen u jijingi u Aôndo a hemen se yô, ka ken mbamkombo man mbamkohol mba kiriki man mba vesen. Nahan gba u ú nôngo sha afatyô wou cii ú zaan mbamkombo man mbamkohol mban shi u keghen ato sha akaaôron a á lu nan la kpaa. Aluer u ngu eren nahan yô, kwagh ne una wase ú u fan “akaacimin a Aôndo.” (1 Kor. 2:10) U nan mbamlumun ken mbamkombo hanma shighe la kpa ngu a mbamtsera. Hide hen ase sha mbamkombo mba u mase zan ken usati mba karen ken ijime unyiin la. Ka kwa me yange u kende uwegh sha wer u na mlumun, u pase jighjigh u nan wouwe? U nenge wer doo u ú sôr inja you sha gbaa nee? Aluer u nenge nahan yô, tsua kwagh u ú er ken usati mba ken hemen la. Yehova una nenge isharen i ú lu a mi i nan mbamlumun la, nahan una na u jijingi na sha er u seer zuan a mtsera ken mbamkombo mba u ze la yô.
10. U zenden sha jijingi la wa u kaan a mbagenev wer ve er nyi?
10 U zenden sha jijingi la wa u eren sha kwagh u i nger ken Mpase 22:17 la ker. I ôr hen ijiir la ér: “Jijingi man kwasehe mba kaan er: Va! Or u nan lu ungwan kpaa nana̱ kaa er: Va! Or u imura i ker nan yô, nana̱ va. Or u i sar nan kpaa, nana̱ va, nana̱ va ngohol mngerem ma umam gbilin.” Jijingi u a lu eren tom sha ikyev i nongo u kwasehe u i shigh u mkurem ne ngu lôhôn ior ér ve va ngohol mngerem ma umam. Aluer u vengese mlehe u i lehe u ér “va!” ne yô, u kange ishima u we kpa kaan wer “Va!” kpa? Nenge ian i civirigh i í ne se i eren tom u waren uma ne sha wono!
11, 12. Icighan jijingi ngu wasen se u eren tom u pasen kwagh ne nena?
11 Ka icighan jijingi a lu hemen se u eren tom u hange hange ne ye. Se ôr er yange i bugh uharegh mba hev sha ci u mbamishen ken derianyom u hiihii la sha ikyev i icighan jijingi yô. Apostoli Paulu vea akar a na cii “Icighan Jijingi yange ve u ôron kwagh u Aôndo ken Ashia,” shi ken Bitinia kpa i lumun ér ve za pase kwagh ker ga. Se fa gbenda u jijingi yange ve u zan sha ajiir ne jighilii ga, kpa jijingi yange hemen Paulu za a na hen zege haregh u Yuropa la. Yange nenge a or u Masedonia ken mpase u sha mnenge, lu zamber a na ér a wase ve.—Aer. 16:6-10.
12 Kape nyian kpa jijingi u Yehova a lu hemen se ken tom u pasen loho u dedoo sha tar cii je la. Yehova kera hemen mba i shigh ve mkurem mbara sha mbampase mba sha mnenge mba sha ivande ga, kpa hemen ve sha icighan jijingi. Shi jijingi ngu a mgbegha anmgbianev mba nomso man mba kasev u pasen kwagh shi tesen er ve fetyô la cii. We kpa u ngu eren tom u injaa u pasen kwagh ne je ka u henen a hen ga. U fatyô u seer zuan a iember ken tom u injaa ne kpa?
13. Ú dondo hemen u icighan jijingi nena? Tese ikyav.
13 U fatyô u dondon hemen u icighan jijingi sha u yaren tom a akaawan a i ne ior mba Aôndo la. Nenge ase kwagh u gumkwase ugen ken tar u Japan, u i yer un ér Mihoko la. Er lu pania u he yô, a hen ér una fatyô u hiden za sôron ior ga, sha ci u un fa kwagh u una er ve una ôr kwagh u doon mbayaav u ungwan ga. Hen shighe shon la je, i due a mbamhen ken Tom Wase ú Tartor er a hide a za sôr or sha anshighe kpeghee yô. Lu hen shighe shon shi i gber antakerada u i yer ér A Satisfying Life—How to Attain It la ye. Antakerada ne lu a inja sha u pasen ior i Japan kwagh kpen kpen. Mihoko dondo kwaghwan u tesen er a yar tom a antakerada ne la, hemban je yô sha vegher u hiden za sôron ior sha anshighe kpeghee la. Ica gba ga tsô anmgbian u kwase ne hii u henen Bibilo a ior mba kera yô, ma ve venda u henen kwagh la. A kaa ér: “Yange m ngee a ior mba henen Bibilo a ve je yô, hen shighe môm tseegh kpa m lu henen kwagh a iorov 12, nahan m kaa a mbagenev mer ve tamber, ian a duem tsô me hen kwagh a ve.” Sha kpôô yô, aluer u ngu zenden sha jijingi sha u dondon akaawan a i we mbacivir Yehova la yô, u zua a iveren kpishi.
Suur sha Jijingi u Aôndo
14, 15. (a) Uumace mba ve yen ne vea fatyô u eren akaa a tesen ér ve tsegha ayol a ve sha ci u Aôndo nena? (b) U zua a azende a hemban doon nena?
14 Er u lu ortom u Aôndo u i tsegh nan yô, u ngu a tom u i gbe u ú er yô. (Rom. 10:14) Alaghga u hen wer u via kuma u eren imba tom ne ga. Kpa mkom wou ka hen Aôndo a dugh ye, di vough er mba i shigh ve mkurem mbara kpa kwagh ve a lu nahan. (Ôr 2 Mbakorinte 3:5.) U fatyô u eren akaa a tesen ér u tsegha iyol you sha ci u Aôndo, aluer u ngu nôngon kwagh sha afatyô wou cii shi suur sha jijingi u Aôndo yô.
15 Sha mimi yô, taver kpishi u se uumace mba se yen ne se̱ er akaa a tesen ér se tsegha ayol a ase sha ci u Yehova, Aôndo wase u a lu vough la. Mzeyol ugen yô, alaghga a kpiligh azende ou agen iyol er u gem uma wou a hingir hegh yô, nahan vea ‘gba lamen sha a we dang.’ (1 Pet. 4:4) Kpa, fa wer u kôr azende a he, hemban je yô, vea Yehova man Yesu Kristu. (Ôr Yakobu 2:21-23.) Shi ka hange hange u ú fa anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo wou, mba ve kohol cii ve lu “mzough u anmgbianev” sha tar cii la. (1 Pet. 2:17, NW; Anz. 17:17) Yehova una yar tom a jijingi na u wasen we sha er u kôr azende a injaa yô.
16. U fatyô u “lumun isheer,” er Paulu nahan sha ci u nyi?
16 Er u lu a azende a dedoo ken tiônnongo nahan je kpa, alaghga a taver we u wan ishima a mbamtaver mba u tagher a mi ayange ayange la. Ashighe agen yô, adooga mbamzeyol mba i gbe u ú nôngo a mi la vea uma u agee iyol, inja er mbamzeyol nenger we ken inya nahan. Ka shighe u i hembe doon u ú sôn Yehova a na u icighan jijingi na je la. Apostoli Paulu kaa ér: “Ka shighe u m lu isheer la je m gem m taver ye.” (Ôr 2 Mbakorinte 4:7-10; 12:10.) Paulu yange fa ér mlu u uumace una lu nan nan je kpa, jijingi u Aôndo una fatyô u taver isheer ve la. Nahan yô, tahav mbu tomough mbu Aôndo mbua fatyô u taver we hanma shighe u ú lu isheer shi u soo wer i wase u yô. Paulu kaa ér un “lumun isheer.” Ka shighe u Paulu lu isheer la yange kav er icighan jijingi lu eren tom ken a na ye. Kape we kpa a fatyô u lun we vough je la!—Rom. 15:13.
17. Icighan jijingi una fatyô u wasen we u za nyôron hen ihyongo nena?
17 Gba u se lu a jijingi u Aôndo sha er se fatyô u lun ior mba ve tsegh ayol a ve sha ci na yô. Tôô wer u ngu or u nahan tso u eren anumbe a mi. Awashima wou yô, ka u civir Yehova gbem sha won. Icighan jijingi ngu er ahumbe a u soo wer a wase u ú za nyôr hen ihyongo a mzeyol shio yô. U soo wer jijingi u tar u Satan ne a daase a we a yem a we wue wue ga. (1 Kor. 2:12) Nahan gba u ú fa ahumbe a sha injakwagh a aa wase u la. Ahumbe shon yô ka icighan jijingi. Sha iwasen i Mkaanem ma Aôndo man i nongo na u jijingi a lu hemen u ne yô, icighan jijingi una za a we sha gbenda u vough.
18. U kange ishima hegen wer u er nyi, man ka sha ci u nyi?
18 Aluer u ngu henen Bibilo vea Mbashiada mba Yehova shi u ngu kohol a ve imôngo, kpa u ngu a tsegha iyol you shi u er batisema ga yô, pine iyol you wer: ‘M ngu nurun ityô sha ci u nyi jimi?’ Aluer u fa tom u icighan jijingi a lu eren sha u kuren awashima u Yehova nyian, shi u lumun a gbenda u icighan jijingi a eren tom la yô, er kwagh u dedoo u ú hen la. Aluer u er nahan yô, Yehova una na u averen ngôgh. Una na u icighan jijingi na mgbeghaa. Aluer yange wea er batisema ken anyom a karen la shin a kuma upuembaanyomov yô, u nenge er icighan jijingi a lu hemen we je ka u tunan ga. Sha ci u ú nenge shi u kav er Aôndo a taver we sha jijingi na yô. Man kape una za hemen u eren gbem sha won je la. Nahan yô, kange ishima wer u za hemen u zenden sha icighan jijingi.
Baver We Kpa?
• Inja i u “zenden . . . sha jijingi” la ér nyi?
• Kanyi ia wase u ve ú ‘zenden sha jijingii’?
• Kanyi ia wase ú u eren akaa a tesen ér u tsegha iyol you sha ci u Aôndoo?
[Foto u sha peeji 15 la]
Gba u ú nôngo kwagh tsung ve ú fatyô u sôron ishima you ker ye
[Ufoto u sha peeji 16, 17 la]
Jijingi u Aôndo ngu hemen we kpa?