Hendan Nen A Satan Tsô Una Yevese ne!

“Gema nen ayol a en, na nen sha ikev i Aôndo man hendan nen a diabolo tsô una yevese ne.”—YAKOBU 4:7.

 1, 2. (a) Ka ieren i Diabolo i nyi kwagh u i er ken Yesaia ityough 14 la a pase? (b) Ka mbampin mba nyi se time sha mini?

DIABOLO neer imanger sha won jimin cii. Mkaanem ma Yesaia, profeti u Aôndo yange nger la pase imanger na ne. A ôr kwagh u ior mba Yehova ôr sha “tor u Babilon” yô, wener: “U kaa ken ishima you wer: Me kôndo Sha, me kende ikônough yagh ki torough Sha je; kia kar asan a Aôndo sha je [ka utor mba ken tsombor u Davidi je la] . . . me hingir er Uhembansha nahan.” Yange i ôr kwagh ne anyom kar hemba deri môm cii ve Babilon hingir tartor u hemban tahav sha tar cii ye. (Yesaia 14:3, 4, 12–15; Numeri 24:17) Imanger i “tor u Babilon” la zua sha ieren i Satan u a lu “aôndo u tar u ainge ne.” (2 Mbakorinte 4:4) Kpa imanger i Satan ne ia kuusu a na vough er tartor u Babilon la kpa yange ú kure ken iheen nahan.

² Kpa er Diabolo a lu uma her yô, alaghga mbampin mban vea va se ken ishima: Doo u se cia Satana? Er nan ve a tuur ior ér ve tôv Mbakristu a icanaa? Se er nan ve Diabolo una ya mtsera sha a vese ga?

Doo u Se Cia Diabolo?

 3, 4. Er nan ve Mbakristu mba i shigh ve mkurem kua akar a ve cii ve cie Diabolo ga?

³ Mkaanem ma Yesu Kristu ma i nger shin heen ne taver Mbakristu mba i shigh ve mkurem la asema je ka u ôron ga. Ma kaa ér: “De cie akaa a aa va tser u la ga. Nenge diabolo ngu veren iyol u una kende ior enev mbagenev ken gaadi, sha u á kar ne yô; man ican ia er ne á kuma ayange pue je. Lu jighjigh, ar ken ku je man Me na u tsar u uma ye.” (Mpase 2:10) Mba i shigh ve mkurem mbara kua akar a ve a a lu a ishimaverenkeghen i lun shin tar la mba cie Diabolo ga. Kpa, mba cie un ga sha ci u mba ior mba cian kwagh ga ze. Ka sha ci u mba mbacian Aôndo shi ve ‘yer ken mure u akper a na’ kpaa.—Pasalmi 34:9; 36:7.

⁴ Mbahenen mba Yesu Kristu mba taver asema mba tsuaa mbara lu jighjigh zan zan ar ken ku shin er ve ya ican kpishi nahan kpaa. Yange ve hide ijime sha u cian Satan Diabolo ga, gadia ve fe ér Yehova una undu mba ve civir Un sha mimi la ga. Kape Mbakristu mba i shigh ve mkurem la man akar a ve kpa ve kange ishima u civir Aôndo, shin er i lu tôvon ve a ican ainge nahan je la. Kpa, apostoli Paulu yange kaa ér Diabolo ngu a tahav mbu wuan or. Nahan yô se cia un shinii?

 5. Kanyi se hen ken Mbaheberu 2:14, 15?

⁵ Paulu kaa ér Yesu hingir or u lun a iyol i “inyam man awambe,” nahan “ka sha ku man Una vihi agee a un u a lu a tahav mbu kuugh la kera ye, ka diabolo je la, man sha er Una pase ve cii Una tuhwa, ka ve mba ve lu ken uikangen sha mciem ma kuugh la er i mar ve la je.” (Mbaheberu 2:13–15) Er Satan “a lu a tahav mbu kuugh” yô, yange tuur Yuda Isekarioti ken ijime shi mgbegha mbahemenev mba Mbayuda kua Mbaroma ve wua Yesu. (Luka 22:3; Yohane 13:26, 27) Nahan kpa Yesu pase uumace mba asorabo mba ve lu sha ikyev i Satan la tuhwa, gadia a na nagh sha ci ve, nahan se fatyô u zuan a uma u tsôron.—Yohane 3:16.

 6, 7. Tahav mbu kuugh mbu Satan a lu a mi la kuma nena?

⁶ Tahav mbu kuugh mbu Diabolo a lu a mi la kuma nena? Hii shighe u Satan hii tom na u ifer la je, uumace zua a ku sha ci u mbaaie nav man hemen na kpaa. Kwagh ngu nahan sha ci u Adam yange er isholibo, nahan tsombor u uumace cii zua a isholibo man ku hen a na. (Mbaromanu 5:12) Shi kwagh ugen yô, mbatomov mba Satan mba shin tar mba tôvon mbacivir Yehova a ican, ashighe agen je yô ka ve wua ve er Yesu Kristu kpa ve wua un nahan.

⁷ Kpa, de henen wer Diabolo una fatyô u wuan hanma or u a soo u wuan cii ga. Aôndo kor Unav, shi mayange je una na Satan ian ér a tim mbacivir un sha mimi cii sha tar kera ga. (Mbaromanu 14:8) Sha kpôô yô, Yehova na ian ér i tôv ior nav cica cii a ican, shi a de ér Diabolo a ta num sha se mbagenev zan zan i ar ken ku je kpaa. Kpa, Icighanruamabera gema ôr se kwagh u ishimaverenkeghen i doon tsung i mnder u shin ku, i i lu sha ci u mba i nger ati ve ken “ruamabera u umbur akaa” la. Diabolo ngu a tahav mbu yangen mnder u shin ku ne cuku ga!—Malaki 3:16; Yohane 5:28, 29; Aerenakaa 24:15.

Er Nan Ve Satan a Tev Se a Icanaa?

 8. Er nan ve Diabolo a tev mbatomov mba Aôndo a icanaa?

⁸ Aluer se mba mbacivir Aôndo sha mimi yô, ityôkyaa ngi i Diabolo a tôvon se a ican yô. A wa ishima ér una mgbegha se se undu jighjigh wase u nan. Se ya ikyar a Ter wase u sha kangenaa, nahan Satan soo ér una vihi mlu wase ne. Kwagh ne a de kpiligh se iyol ga, gadia Yehova tsengaôron ken sule u Eden ér, ihyom ia lu hen atô u “kwase” u sha ikyav la man “iyô,” kua ‘vor’ u kwase la man u iyô kpaa. (Genese 3:14, 15) Ruamabera kaa ér Diabolo ka “tseyô,” shi a pase ér shighe na kera vese ga, nahan ishima vihi un tsung. (Mpase 12:9, 12) Nahan er ihyom ne i lu a bee hen atô u ‘ivor’ i ihiar ne ga yô, mbacivir Yehova sha mimi cii ve̱ gba fan tsô ér a tôv ve a ican kpee. (2 Timoteu 3:12) Ú fa ityôkyaa i Satan a tôvon se a ican imba ne kpa?

 9, 10. Diabolo gba ahon sha nyi, man ieren i uumace zua sha kwagh ne nena?

⁹ Diabolo yange gba ahon sha ian i Aôndo a lu a mi i hemen shawon jimin cii la. Shi a gba ahon sha kwagh u jighjigh u uumace ve ne Orgban ve la kpaa; ahon ne zua sha ahon a na a hiihii la. Satan yange tôv orjighjigh Yobu a ican kpen kpen. Sha ci u nyi? Yange soo wener una vihi jighjigh u Yobu na Yehova la. Kwase u Yobu kua akar a Yobu atar, a a lu “mbasurunshima mba injaav ga” la er kwagh sha ishima i Diabolo vough sha shighe la. Er takerada u Yobu u pase nahan, Diabolo kaa Aôndo imbwase ér, aluer í na un ian un ta ior ikyaren yô, or môm tsô nana fatyô u civir Aôndo sha mimi ga. Kpa Yobu tile sha mimi, nahan kwagh ne tese ér Satan ka oraie. (Yobu 1:8–2:9; 16:2; 27:5; 31:6) Diabolo ngu tôvon Mbashiada mba Yehova a ican nyian ér una vihi jighjigh ve, sha er una tese ér kwagh u yange un ôr la ka mimi yô.

¹⁰ Aluer se fa ser Diabolo tev se a ican sha ci u hange un u vihin jighjigh u se ne Aôndo la yô, kwagh ne una wase se se taver ishima gbang gbang. (Duteronomi 31:6) Aôndo wase ka Tor u shawon cii, nahan una wase se u tilen sha mimi. Yô, se za nen hemen u lun mba tilen sha mimi sha er se na a saan Yehova iyol, una gema a kaa imo a Satan Diabolo, u a lu or u lahan un u vesen la yô.—Anzaakaa 27:11.

‘Yima Se sha  Ikyev i Orbo’

11. Inja i ishember i “de ze a vese hen ape imeen i lu ga” la ér nyi?

¹¹ U tilen sha mimi ka kwagh u kiriki ga; saa se eren msen kpoghuloo ve se kôr cio ye. Msen u ter wase la ngu se a iwasen kpen kpen. Yesu er msen shon, kaa ér: “De ze a vese hen ape imeen i lu ga, kpa yima se sha ifer.” (Mateu 6:13) Yehova meen se ér se er isholibo ga. (Yakobu 1:13) Nahan kpa, ashighe agen Ruamabera ka a kaa ér á er ma kwagh sha ci u á na ian ér kwagh shon a̱ er. (Rutu 1:20, 21) Ka sea er msen er Yesu yange tese nahan la yô, kwagh ne a tese ér se mba sônon Yehova ser a̱ de undun se ér se gba ken imeen ga. Man un kpa una ungwa se, gadia Ruamabera kaa a vese ér: “Aôndo yô, ka u jighjigh, Una rumun er i̱ va mee ne i̱ hemba agee a en ga, kpa ken imeen la Una bugh ne gbenda u waren sha er ne̱ tile dông yô.”—1 Mbakorinte 10:13.

12. Er nan ve se eren msen ser, i “Yima se sha ikyev i orbo”?

¹² Yesu yange ôr kwagh u imeen ken msen u ter wase ne, been yô maa a ôr ishember igen i i̱ lu sha inja yô. I nger ishember ne ken ngeren u ken zwa Grika u tsuaa la, ér: “Yima se sha ikyev i orbo.” Kpa, Bibilo mbagenev gema i ér: “Yima se sha ifer” (Icighan Bibilo) shin “Kura se sha ikyev i ifer.” (mgem u i yer ér Contemporary English Version la) Kpa ken Ruamabera yô, ishember i “yima” la hemba pasen myem u yiman or sha ikyev i orgen. Shi bee kera yô, ivangeli i Mateu la ôr ér ka Diabolo á lu “ormee” ye. (Mateu 4:3, 11) Nahan ka a inja u sônon ser i yima se sha ikyev i “orbo” Satan Diabolo. Ngu nôngon ér se er isholibo sha ishigh ki Aôndo. (1 Mbatesalonika 3:5) Ka sea sôn Ter wase u sha ser, a “yima se sha ikyev i orbo” yô, kwagh ne a tese ér se mba kaan ser a̱ hemen se shi a wase se sha er Diabolo una ya mtsera sha a vese ga yô.

De Den Wer Diabolo A̱ Ya Mtsera sha a We Ga

13, 14. Er nan ve yange gba u Mbakorinte vea gema ieren ve a idyaor ugen ken tiônnongo ve?

¹³ Paulu ngise nger Mbakristu mba ken Korinte ér ve deen mbagen a kwaghbo. A kaa ér: “Or u ne de nan kwagh yô, mo kpaa m de nan. Aluer mea de kwagh kpaa, kwagh u m de la, ka sha ci wen sha ishigh ki Kristu. Ka sha u Satan a̱ de ye mtsera sha a vese ga yô. Se kera lan ayom a na ga.” (2 Mbakorinte 2:10, 11) Diabolo una fatyô u yan mtsera sha a vese sha igbenda kposo kposo, kpa er nan ve Paulu yange ôr kwagh nahana?

¹⁴ Paulu ôr kwagh a Mbakorinte tsughur ishigh sha, sha ci u ve de idyaor ugen lu ken tiônnongo. A shi nan kpa, kwagh ne doo Satan, gadia i yue tiônnongo ér á lumun “imba idya i ken atôatyev je kpaa i lu ga” la. Ken masejime yô, i dugh orisholibo la ken tiônnongo kera. (1 Mbakorinte 5:1–5, 11–13) Shighe kar yô or ne gema ishima. Kpa aluer Mbakorinte mban venda u den or ne isholibo, shi ve hide a na ken tiônnongo ga yô, Diabolo una gema a ya mtsera sha a ve sha gbenda ugen. Una ya nena? Ieren ve ne ia tese ér ve vihi kwagh shi mba zungu or mhôônom ga, er Satan kpa a eren nahan. Nahan aluer ‘ijungwen i tsung hemba’ or u gema ishima ne, a de u civir Aôndo kuaa yô, ka mbatamen mba ken tiônnongo u Korinte la je vea hemba yan ibo sha ishigh ki Yehova, Aôndo u zungwen mhôônom la ye. (2 Mbakorinte 2:7; Yakobu 2:13; 3:1) Sha kpôô yô, Orkristu u mimi môm kpa nana soo u dondon Satan sha u wan tswam, vihin kwagh shi banen a mhôônom ma zungwen ga.

Ikyav Mbi Utyaav Mbi Aôndo Mbi Kor Se

15. Ka ityav mbi nyi se lu nôngon, man se er nan ve se hemba mbi?

¹⁵ Aluer se soo ser i yima se sha ikyev i Diabolo yô, a gba u se nôngo ityav mbi ken jijingi a ujijingi mba bov. Saa se “huwa . . . ikav mbi utyav mbi Aôndo cii iyol” ve se hemba ityav mbin ye. (Mbaefese 6:11–18) Ikyav mbi utyaav mbin kua ‘perutya u perapera la’ kpaa. (Mbaefese 6:14) Tor Saulu u tar u Iserael u tsuaa la yange hemba Aôndo ato, nahan icighan jijingi undu un. (1 Samuel 15:22, 23) Kpa aluer se mba eren perapera shi se huwa ikyav mbi utyaav mbi Aôndo cii iyol yô, icighan jijingi u Aôndo una lu a vese, una kura se sha ikyev i Satan man azôv a a lu mbatyomov nav mba bov la.—Anzaakaa 18:10.

16. Se er nan ve Aôndo una za hemen u kuran se sha ujijingi mba bovo?

¹⁶ Akaa nga a i gbe u se eren ve Aôndo una za hemen u kuran se sha ikyev i ujijingi mba bov yô, er u timen ken Mkaanem ma Aôndo nduuruu shi ôron ityakerada i “orkuranya u jighjigh” á ne se la nahan. (Luka 12:42) Aluer se mba eren nahan yô, akaa a ken jijingi a injaa a iv asema a ase vough er Paulu yange wa se kwagh ér se er nahan, wener: “Anmgbianev av, ver nen ishima sha hanma kwagh u mimi, man hanma kwagh u a kom icivir, man hanma kwagh u perapera man hanma kwagh u wang, man hanma kwagh u doon ishima, man hanma kwagh u a doo u ungwan kpaa. Aluer kwagh u hemban lun a inja una lu man kwagh una kuma iwuese yô, ver nen ishima sha akaa ne.”—Mbafilipi 4:8.

17. Kanyi ia wase se u lun mbayôôn loho u dedoo tsema tsema?

¹⁷ Yehova ka a wase se u wan ‘akôv shin angahar, ka mkohol iyol u sha ivangeli i bem je la.’ (Mbaefese 6:15) Ka sea zaan mbamkombo hanma shighe yô, ve wa se agoyol a yôôn loho u dedoo u Tartor u Aôndo. Ka sea wase mbagenev vea hen mimi u Aôndo shi vea kera lu ken uikyangen ken jijingi ga nahan i doo se kpen kpen! (Yohane 8:32) ‘Sanker u Jijingi, u a lu mkaanem ma Aôndo’ la ngu a inja kpishi, gadia kor se sha atesen a aiegh shi “yôhôr” akaa a a lu er ka “ayou a utya” nahan je kpaa. (Mbaefese 6:17; 2 Mbakorinte 10:4, 5) Ka sea fa u yaren tom a Bibilo i í lu Mkaanem ma Aôndo la tsema tsema yô, kwagh ne a wase se u tesen ior mimi shi a kura se sha er Diabolo una hemba se sha ayom a na ga yô.

18. Se ‘tile dông se hendan a ayom a Diabolo’ nena?

¹⁸ Paulu yange hii kwaghôron na sha kwagh u ikyav mbi uityaav mbi ken jijingi la, wener: “Kwagh ugen yô, taver nen ken Ter sha tahav mbu agee a Na. Huwa nen ikav mbi utyav mbi Aôndo cii iyol sha u né fatyô u tilen dông hendan a ayom a diabolo yô.” (Mbaefese 6:10, 11) Ishember i ken zwa Grika i i gem ér ‘tile dông’ la pase kwagh u orshoja u nan til hen ijiir i i ver nan her la. Er Satan a eren ayom kposo kposo ér una vihi mzough wase shi una hôngor atesen a ase shin una vihi jighjigh u se ne Aôndo la nahan kpa, se tile her dông ken ityav mbi ken jijingi ne. Diabolo ngu a fatyô u hemban num u a te sha a vese ne ga—shi mayange una fatyô ga!a

Hendan a Diabolo Tsô Una Yevese We

19. Kanyi i lu gbenda môm u se hendan a Diabolo kpoghuloo?

¹⁹ Se fatyô u hemban ityav mbi ken jijingi mbi se lu nôngon a Diabolo man ujijingi mba bov mba ve lu sha ikyev na la. Doo u se gbidye akarkase iyol sha ci u Satan ga, gadia orhenen Yakobu nger ér: “Gema nen ayol a en, na nen sha ikev i Aôndo man hendan nen a diabolo tsô una yevese ne.” (Yakobu 4:7) Gbenda môm u se fatyô u tilen dông hendan a Satan man ujijingi mba bov mba ve eren tom a na imôngo la yô, ka u palegh akaa a utsa shin akombo man mba ve eren a cii. Ruamabera pase wang ér mayange kwagh a de zough mbacivir Yehova a or u pasen uivande ga, shi ve de civir akaa a sha kwavaôndo shin kpehen ishor ga. Shi ve de eren akombo kpaa ga. Aluer se mba eren ityom i ken jijingi kpoghuloo shi jighjigh u nan wase kpa taver yô, ityôkyaa ngi i se cia ormbatsav ser nana bula se ga.—Numeri 23:23; Duteronomi 18:10–12; Yesaia 47:12–15; Aerenakaa 19:18–20.

20. Se hendan a Diabolo nena?

²⁰ Se mba “hendan . . . a diabolo” sha u dondon atindiakaa a Bibilo man mimi u a lu ker la man sha u tilen dông tagher kwagh a na. Tar ngu eren kwagh er Satan nahan, gadia ka un a lu aôndo u ú ye. (2 Mbakorinte 4:4) Nahan yô, se mba vende aeren a tar ne, er imanger man u soon iyol yase tseegh kua ijimba man ipila man inyaregh ki keren kpoghuloo nahan. Se umbur er Diabolo yange yevese Yesu ken taaikyôngo zum u Yesu ôr un kwagh u i nger ken Ruamabera, nahan lumun ér a mee un ga la. (Mateu 4:4, 7, 10, 11) Se kpa, aluer se wa ayol a ase jimin cii sha ikyev i Yehova shi se har sha a na, se mba eren msen hen a Na yô, kwagh a hemba Satan, una ‘yevese se.’ (Mbaefese 6:18) Sha iwasen i Yehova Aôndo man Wan na u ishima ishima la yô, or môm tsô nana fatyô u bulan se gbekeke ga, kua Diabolo je kpaa!—Pasalmi 91:9–11.

[Footnote]

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Doo u se cia Satan Diabolo?

• Er nan ve Satan a tev Mbakristu a icanaa?

• Er nan ve se eren msen ser i yima se sha ikyev i “orbo”?

• Se er nan ve se hemba ityav mbi ken jijingi laa?

[Picture on page 8]

Mbadondon Kristu mba ngise mba ve cian kwagh ga la lu jighjigh zan zan ar ken ku

[Picture on page 9]

Diabolo una fatyô u yangen Yehova u nderen mba a we ishima u nderen ve shin ku la ga

[Picture on page 10]

Ú eren msen wer i yima ú sha ikyev i “orbo” je kpa?

[Picture on page 11]

Ú ngu huan “ikav mbi utyav mbi Aôndo cii iyol” kpa?