Ngeren mba Timen sha Mi ken Antakerada u Mkombo u Uma Wase man Tom Wase

AIPOR 2-8

“Igbenda i Paseka a Zough Vea Ku Umbur u Yesu La, man Igbenda i Ve Kaha Yô”

(Mateu 26:17-20) Tsô sha iyange i hiihii i ayange a bredi u i we kwa sha mi ga la, mbahenen va hen Yesu, ve kaa a Na er: Ka hanma ijiir i sar U ka se̱ za sôr U, Ú za ya Paseka here? ¹⁸ A kaa er: Za nen ken gar hen via la, za kaa nen un ner: Ortesen kaa er: Shighe Wam mgbôghom; yô ka hen ya wou Me ya Paseka a mbahenen Av imôngo ye. ¹⁹ Mbahenen mbara za, za er er Yesu kaa ve nahan. Ve sôr Paseka kpaa. ²⁰ Tsô iyange i been yô, A tema kwaghyan a mbahenen mba pue kar uhar.

nwtsty icer

Kwaghyan u Paseka

Akaa a hange hange a yange i yaan Paseka a mi yô, lu: (1) iyôngo i mgbaghen (yange i lu u a hembe kuhe u inyam la ga) (2) bredi u i we kwa sha mi ga yô, man (3) ikyayue i yuan. (Ek 12:​5, 8; Nu 9:11) A shi nan kpa, ikyayue i yuan la i umbur Mbaiserael ican i ve ya tsung, shighe u ve lu ikpan ken Igipiti la. Yesu yange er tom a bredi u i we kwa sha mi ga la, u tesen ikyav i iyolna i vough i orumace la. (Mt 26:26) Shi apostoli Paulu yila Yesu ér “Waniyôngo wase u Paseka.” (1Kor 5:7) Sha shighe u mbaapostoli la, i gema man wain (4) kpaa shighe u a yaan Paseka yô. Yesu er tom a wain u tesen ikyav i awambe a na, a a lu u una va haa inya sha u nan ipaan la.—Mt 26:27, 28.

(Mateu 26:26) Mba ngur yan ave yô, Yesu tôô bredi A sôn iveren i dedoo sha mi, A coon, A na mbahenen, A kaa er: Ngohol nen, ya nen, ka iyol Yam je ne.

nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mt 26:⁠26

ka: I er tom a ishember i ken zwa Grika i i til sha ityough ki “ka” i i yer ér e·stinʹ la u ôron kwagh u a “til sha ityough ki kwagh ugen shin a lu pasen inja i kwagh ugen shin a lu tesen kwagh ugen” yô. Kwagh ne yange wanger mbaapostoli wang sha ci u, ve lu nengen a iyol i Yesu i i lu vough la sha ishigh vev, kua bredi u i wa kwa sha mi ga, u lu u vea ya la kpaa. Sha nahan yô, bredi ne lu iyol i Yesu kpôô kpôô ga. Kwagh er doo yô, ken Mt 12:7 kpa i nger ishember i ken zwa Grika ne, shi ken mbamgem mba Bibilo mbagen kpishi kpa i nger i ér “ka.”

(Mateu 26:​27, 28) Shi A tôô iyongo, sughun yô, A na ve, A kaa er: Ne cii ma nen shimi; ²⁸ gadia ka awambe Am a ikyuryan je ne, a i hee a sha ci u ior kpishi sha u den asorabo.

nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mt 26:⁠28

awambe . . . a ikyuryan: Yange lu naagh ku Yesu kura na ve, ikyur i he i Yehova ya a Mbakristu mba i shigh ve mkurem la hii u eren tom ye. (Heb 8:10) Heen ne, Yesu er tom a ishemberkwaghôron i Mose kpa er tom a mi shighe u lu eren tom u orhimen la, kua shighe u Yehova ya ikyur i Tindi a Mbaiserael sha Uwo u Sinai la. (Ek 24:8; Heb 9:19-21) Er yange i er tom a awambe a anibuav man ivo sha u veren ikyuryan i Tindi i Aôndo ya a ikyurior i Iserael nahan, kape lu u a va er tom a awambe a Yesu sha u veren ikyuryan i he, i Yehova una ya a Iserael u ken jijingi la je la. Ikyuryan la yange i hii u eren tom sha iyange i Pentekosti u inyom i 33 la.​—Heb 9:14, 15.

Ker Akaainjaa a ken Bibilo

(Mateu 26:17) Tsô sha iyange i hiihii i ayange a bredi u i we kwa sha mi ga la, mbahenen va hen Yesu, ve kaa a Na er: Ka hanma ijiir i sar U ka se̱ za sôr U, Ú za ya Paseka here?

nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mt 26:⁠17

sha iyange i hiihii i ayange a bredi u i we kwa sha mi ga la: Yange a yaan Paseka sha iyange i Nisan 14, kpernan a luun Nisan 15 yô, i hii Iniongo i Bredi u I We Kwa sha Mi Ga La, maa i er iniongo ne zan zan ayange ataankarahar. (Nenge Takerada u Wasen We u Henen Mkaanem ma Aôndo vegher u sha 19 la.) Nahan kpa, er sha ayange a Yesu la, a yaan Paseka a been pohola, maa i er iniongo ne yô, i gema eren uiniongo mba uhar mban sha ayange anigheni cii, kua iyange i Nisan 14 kpaa, nahan ashighe agen i zom ve cii i yila ér “Iniongo i bredi u i we kwa sha mi ga la.” (Lu 22:⁠1) Heen ne, a fatyô u geman ishember i “sha iyange i hiihii i” la ér “sha iyange i i vande a” la. (Nenge Yoh 1:​15, 30, ape i gem ishember i ken zwa Grika i i til sha ityough ki “hiihii” i i yer ér proʹtos la ér “vande” ken ishemberkwaghôron i “A vande [proʹtos] lun a mo” la.) Nahan sha kwagh u zwa Grika man adini u Mbayuda ve tese yô, mbahenen mba Yesu yange ve lu a ian i pinen un mpin u ve pine un sha iyange i Nisan 13 ne. Sha iyange i Nisan 13 la, mbahenen ve wa agoyol sha Paseka, u i va ya un sha “Iyange i been,” sha mhii u Nisan 14 la.—Mr 14:16, 17.

(Mateu 26:39) Tsô A kporom sha hemen kpeghee, A gure A suwa ityough inya, A er msen, A kaa er: Terem, aluer a fatyô yô, iyongo ne ma i karem kera; nahan kpaa i̱ de eren sha ishima Yam ga, i̱ er sha ishima You.

nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mt 26:⁠39

iyongo ne ma i karem kera: Ashighe kpishi ka i er tom a ishember i “iyongo” la ken Bibilo sha injakwagh u ôron kwagh u a lu sha ishima i Aôndo, shin “kwar u i ne” or yô. (Nenge ngeren u henen kwagh a mi ken Mt 20:22.) Ikyav tese wang ér, ishima yange i za Yesu iyol tsung sha ilyahan i ku na ua va a mi sha Aôndo la, sha ci u ior vea nenge ér a tuhwa Aôndo shi ngu tuur ior ér ve hemba gomoti ato. Sha nahan yô, a er msen ér i kar un a “iyongo” ne kera.

Bibilo i Ôron

(Mateu 26:1-19) Tsô zum u Yesu kure akaaôron ne cii yô, A kaa a mbahenen Nav er: 2 Ne fa ayange aa kar ahar yô, Paseka una kuma; nahan á na Wan u or sha u i̱ za mande Un sha terankon. 3 Tsô upristi mba tamen kua mbatamen mba nongoior la, ve za kohol hen tembe u zegepristi u i yilan un er Kayafa la. 4 Ve hen er vea er man vea kôr Yesu sha ayom, vea wua yô. 5 Kpa ve kaa er: I̱ de lu sha iyange i iniongo ga, sha er ikpelaior ve̱ de moughon ayôôso ga yô. 6 Tsô zum u Yesu lu ken Betani hen ya u Shimon, orimande yô, 7 kwase ugen va her a Na, lu a tumugh ku alabasetu a mkurem ma sha inyaregh kpishi, a va haa Un sha ityou er A tema hen kwaghyan la je. 8 Kpa er mbahenen Nav nenge nahan yô, asema vihi ve, ve kaa er: Inja na nan man i vihi kwagh ne nahana? 9 Gadia mkurem man kuma u ma i tee ma, ma i yam inyaregh kpishi ma i ne mbaatsanev. 10 Kpa er Yesu kav nahan yô, A kaa er: Ka nyi ne ze kwase ne iyolo? A erem kwagh u dedoo. 11 Gadia ne mba a mbaatsanev a ven imôngo gbem; kpa Mo yô, né lu a Mo gbem ga. 12 Gadia mhee u a heem mkurem iyol ne, a er nahan sha ci u m-ii Wam. 13 Mimi je M kaan ne ne, hanma ijiir i á ôr Loho u Dedoo ne sha won cii yô, kwagh u a er ne kpaa á ter un, sha u umbur un. 14 Tsô u môm ken mba pue kar uhar, u i yilan un er, Yuda Isekarioti la, za hen upristi mba tamen 15 za kaa er: Ka nyi né nam sha er m̱ na Un sha ikev yene? Ve na un agbenger a azurfa ikundugber. 16 Hen shighe la je a gba keren ian i una na Un sha ikev ve yô. 17 Tsô sha iyange i hiihii i ayange a bredi u i we kwa sha mi ga la, mbahenen va hen Yesu, ve kaa a Na er: Ka hanma ijiir i sar U ka se̱ za sôr U, Ú za ya Paseka here? 18 A kaa er: Za nen ken gar hen via la, za kaa nen un ner: Ortesen kaa er: Shighe Wam mgbôghom; yô ka hen ya wou Me ya Paseka a mbahenen Av imôngo ye. 19 Mbahenen mbara za, za er er Yesu kaa ve nahan. Ve sôr Paseka kpaa.

AIPOR 9-15

“Gba u Se Za Gema Ior Vea Hingir Mbahenen sha Ci u Nyi man Ka Hana man Se Er Kwagh Ne Nena?”

(Mateu 28:18) Tsô Yesu va va ôr kwagh a ve, kaa er: Tahav mbu Sha man mbu sha won cii i wam sha ikyev.

(Mateu 28:19) Nahan yô, za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen, eren nen ve batisema ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi,

nwtsty ngeren mba henen kwagh a mi ken Mt 28:⁠19

gema . . . a̱ hingir mbahenen: A fatyô u geman ishember i ken zwa Grika i tesen ieren i i yer ér ma·the·teuʹo la ér “tese,” inja na yô, ka u geman ior hingir mbahenen. (Nenge gbenda u i er tom a ishember ne ken Mt 13:​52, ape i gem i ér “tese, NW” la.) Ishember i tesen ieren, i “eren nen ve batisema” la man i “tesen nen ve” la cii pase kwagh u a lu tindi u a kaa ér “gema . . . a̱ hingir mbahenen” la.

akuraior cii: I gema ishember ne kpôô ér “akuraior cii” [shin “ityar”], kpa heen ne ishember ne ngi ôron kwagh u ior asange asange mba ken akuraior, sha ci u ishember i ken zwa Grika i i til sha ityough ki “ve,” ken ishemberkwaghôron i eren nen ve batisema la, ngi ôron kwagh u ior. Tindi ne yange lu u he. Cii man Yesu a hii tom na u pasen kwagh yô, Ruamabera tese ér aluer ior mba ken Atôatyev yange vea va ken Iserael u va civir Yehova yô, Mbaiserael ve lumun ve. (1Ut 8:​41-43) Nahan kpa, Yesu na mbahenen nav tom sha u wan ve tindi ne ér, ve er tom u pasen kwagh ne zan zan ve ar a ior, i de lu Mbayuda mba sha marami la tseegh ga, nahan kwagh ne tese wang ér gba u Mbakristu vea er tom u geman ior hingir mbahenen ne tar sha won cii.​—⁠Mt 10:​1, 5-7; Mp 7:9; nenge ngeren u henen kwagh a mi ken Mt 24:14 la.

(Mateu 28:20) tesen nen ve u kuran akaa a M we ne kwagh sha mi cii; nenge, Me luun a ven ayange ayange zan zan mkurtar je.

nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mt 28:⁠20

tesen nen ve: Ishember i ken zwa Grika i i gem i ér “u tesen” la, wa u tesen or kwagh u nana er man u tan or iwanger sha kwagh shin ôron kwagh u a kuma nan ken ato yô, shi tesen nan akav. (Nenge ngeren mba henen kwagh a mi ken Mt 3:1; 4:23.) Tindi u Yesu wa ér i tesen ve u kuran akaa ne cii la, ka kwagh u i gbe a eren hanma shighe yô, man kwagh ne wa u tesen ve kwagh u Yesu yange tese la, shi dondon ityesen na man ikyav na la.​—⁠Yoh 13:17; Ef 4:21; 1Pe 2:⁠21.

Ker Akaainjaa a ken Bibilo

(Mateu 27:51) Tsô ikyondo i yisan i ken tempel la pav, hii sha je mande shin inya. Tar kpaa tenger, avande pav;

nwtsty ngeren mba henen kwagh a mi ken Mt 27:⁠51

ikyondo i yisan: Ikyondo i doonashe tsung i yange i ta sen haa shin inya ne, i pav Icighankpar u Hemban Cii la a Icighankpar u ken tempel la. Aeren a tyôô a Mbayuda tese ér zege ikyondo i yisan ne yange i lehe kuma er angahar 60 shi i gbanger kuma er angahar 30 shi i civir nôngo u kuman er aseva atar nahan. Er Yehova pav ikyondo la ker avegher ahar yô, lu tesen ishima vihin na sha ior mba ve wua wan na la tseegh tsô ga, kpa shi lu tesen ér i bugh ian i nyôron sha kpaa.​—⁠Heb 10:​19, 20; nenge Glossary ken Bibilo i New World Translation la.

tempel: Heen ne, ishember i ken zwa Grika i i til sha ityough ki na·osʹ la, ngi ôron kwagh u zegeyou u hen atôatô, u a lu a Icighankpar man Icighankpar u Hemban Cii la.

(Mateu 28:⁠7) Za nen fefa je, za kaa nen mbahenen Nav ner, A nder shin mbakpenev, nenge ngu hemen a ven u zan sha Galilia; ka keera né za nenge a Na ye. M kaan ne je ne.

nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mt 28:7

kaa nen mbahenen Nav ner, A nder: Kasev mban yange ve lu mbahenen mba hiihii mba i ôr ve ér Yesu nder shin ku tseegh ga, kpa shi i na ve tom u za ôron mbahenen mbagenev kpaa. (Mt 28:​2, 5, 7) Sha kwagh u ieren i ityôô i Mbayuda, i i nger ken ruamabera ga la i kaa yô, yange i lumun ér kwase nana za er shiada ken atejir ga. Kpa ortyom u Yehova yô, na kasev icivir sha u nan ve tom u saan iyol ne.

Bibilo i ôron

(Mateu 27:​38-​54) Tsô i mande mbanumungbenda uhar a Na imôngo, u môm ken uwegh Nagh ku yanegh, u môm ken imese. 39 Mba ve lu karen her yô, ve ôr akaa a dang, sha a Na, ve jingir ityouv, 40 ve kaa er: We u U hemben tempel, shi U maa un ayange atar ne, yima ase iyol You ga! Aluer wea lu Wan u Aôndo yô, hungwa sha terankon. 41 Upristi mba tamen kpaa kape ve lu nahan Un tar je la kua mbangeren man mbatamen kpaa, ve kaa er: 42 A yima mbagenev, kpa A kera fatyô u yiman iyol Na ga. Ka Tor u Mbaiserael je; yô, A̱ hungwa sha terankon hegen, tsô sé na Un jighjigh. 43 A lu suur sha Aôndo; yô, A̱ yima Un hegen, aluer a doo Un a Na yô, gadia kaan er, Un ngu Wan u Aôndo je. 44 Kape mbanumungbenda mba i mande ve a Na imôngo la kpaa, ve lu ôron akaa a dang sha a Na la. 45 Hii iyange sha tembe zan zan ahwa atar atetan yô, ime wa tser tar. 46 Tsô ka kom er ahwa atar nahan, Yesu yila sha imo i taver genger genger er: Eli! Eli! Lama Sabatani! Inja na yô, Aôndo Wam, Aôndo Wam, ka nyi U undumu? 47 Mba ve tile her la, mbagenev ken ve mba ongo nahan yô, ve kaa er: Or ne ngu yilan Eliya! 48 Fese nahan u môm ken ve kura ayem, za tôô kileyongo, wa shin viniger, shindi sha aga u iyia va na Un er A̱ ma. 49 Kpa mbagenev kaa er: De, se nenge nen shin Eliya una va yima Unou? 50 Kpa Yesu shi genger imo taver taver, tsô A na jijingi Na kera. 51 Tsô ikondo i yisan i ken tempel la pav, hii sha je mande shin inya. Tar kpaa tenger, avande pav; 52 iwar kpaa bugh, ayol a uicighanmbaiorov mbagenev kpishi mba ve vande kpen kera la nder, 53 ve due shin iwar zum u A nder shin mbakpenev kera la, ve nyôr ken icighangar, ve za ande hen ior kpishi. 54 Torutya kua mba ve lu a na imôngo, ve kuran Yesu la, zum u ve nenge mtenger u tar man akaa a a er la yô, cier ve iyol kpishi ve kaa er: Mimi je, Ngun lu Wan u Aôndo.

AIPOR 16-22

“I De U Asorabo a Ou”

(Marku 2:​3-5) Tsô ve va a or u kpen alegh her a Na, ior unyiin tôô un. ⁴ Mba fetyô u aren hen Na ga sha ci u ikpelaior yô, ve bugh ian sha uha henpe A lu la; mba bughun kera yô, ve sen a gambe u or u kpen alegh yav sha mi la. ⁵ Yesu nengen jighjigh ve u nan yô, A kaa a or u kpen alegh la er: Wan, i de u asorabo a ou.

jy-E 67 ¶3-5

“I De U Asorabo a Ou”

Shighe u Yesu lu tesen ken iyou i ikpelaior lu ker la, nomsombaiorov unyiin tôô orkpenalegh ugen sha gambe va a mi her. Yange ve soo ér Yesu a bee ijende ve angev. Nahan kpa, sha ci u ikpelaior yô, ve fatyô u ‘aren hen Yesu’ ga. (Marku 2:⁠4) Nenge imba er yange a vihi kpishi yô. Nahan ve unde sha haav mbu iyou la, ve za bugh ian sha mi. Maa ve sen a orkpenalegh u sha gambe la ken iyou shon.

Ishima vihi Yesu sha ci u ve tôndo un kwaghôron sha zwa yumu? Ei, mayange ga cii! Jighjigh u nan u ve tese la doo Yesu, nahan a kaa a orkpenalegh la ér: “I de u asorabo a ou.” (Mateu 9:⁠2) Kpa Yesu una fatyô u den or asorabo mimi? Mbangeren man Mbafarishi gba ahon sha kwagh ne, ve kaa ér: “Ka nyi kwagh Or ne A kaan nahana? Ngu tuhwan Aôndo. Ka an nana fatyô u den or asorabo saa Aôndo tseegh gaa?”—Marku 2:7.

Yesu kaven kwagh u ve lu henen ken ishima yô, a kaa a ve ér: “Ka nyi ne henen akaa ne ken asema a ene? Ka nyi i hembe lun uwer ga, u ma i kaa a or u kpen alegh ne ér: I de u asorabo a ou; shin u ma i kaa ér: Mough, tôô gambe wou, zende ase?” (Marku 2:​8, 9) Mimi yô, sha ci u naagh ku lu u Yesu una va na ken hemen la yô, una fatyô u den or la asorabo a na.

(Marku 2:​6-12) Kpa mbagenev ken mbangeren tema lu her, lu henen ken asema a ve er: ⁷ Ka nyi kwagh Or ne A kaan nahana? Ngu tuhwan Aôndo. Ka an nana fatyô u den or asorabo saa Aôndo tseegh gaa? ⁸ Yesu kav ken ishima er ve henen ken asema a ve nahan yô; tsô A kaa a ve er: Ka nyi ne henen akaa ne ken asema a ene? ⁹ Ka nyi i hembe lun uwer ga, u ma i kaa a or u kpen alegh ne er: I de u asorabo a ou; shin u ma i kaa er: Mough, tôô gambe wou, zende ase? ¹⁰ Kpa sha u né fa er Wan u or A lu a tahav mbu den ior asorabo sha won yô,—A kaa a or u kpen alegh la er: ¹¹ M ngu kaan a we, mough sha, tôô gambe wou, yem hen ya wou. ¹² Tsô a mough, a tôô gambe na fese je, a due sha ashe ve cii; nahan ve cii, kondo ve iyol, ve gba civir Aôndo kaan er: Mayange se mba a nenge imbakwagh ne ga.

nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mr 2:9

Ka nyi i hembe lun uwer ga: A hemba lu ican ga u or kaan ér nana fatyô u den asorabo, sha ci u a gba u nana tese ikyav ér nana fatyô u eren kwagh u nan kaa la ga. Kpa u kaan ér, mough . . . zende la yô, lu u Yesu una er ivande i ia tese ior wang ér, ngu a tahav mbu den asorabo yô. Ivur ne man Yes 33:24 pase ér se mba gbe angev sha ci u se mba mbaasorabo.

Ker Akaainjaa a ken Bibilo

(Marku 1:11) “Imo kpaa due Sha er: We, U ngu Wan Wam u ishima ishima, ka We ishima i doom a We yum ye.”

nwtsty ngeren mba henen kwagh a mi ken Mr 1:⁠11

imo kpaa due Sha: Ka kwa u hiihii ken ikwa itiar i Yehova lam a uumace iyolna, i ityakerada i Ivangeli i pase je ne.​—⁠Nenge ngeren mba henen kwagh a mi ken Mr 9:7; Yoh 12:⁠28.

We, U ngu Wan Wam: Er Yesu lu or u ken jijingi yô, lu Wan u Aôndo. (Yoh 3:16) Shighe u i mar Yesu a iyol i orumace la, lu “wan u Aôndo,” vough er Adam u lu vough la nahan. (Lu 1:35; 3:38) Nahan kpa, ka inja er mkaanem ma Aôndo man ôr kwagh za shimi hemba di u pasen or u Yesu lu tseegh tsô la nahan. A shi nan kpa, mkaanem ma Aôndo man, kua icighan jijingi na u sen sha Yesu la, lu u tesen ér i mar Yesu hingir Wan Na u ken jijingi, inja na yô, i mar un hegh, nahan lu a awashima u hiden za lun uma Sha, shi i tsegha un sha icighan jijingi ér a lu Tor man Zegepristi u Aôndo.​—⁠Nenge Yoh 3:​3-6; 6:51; Lu 1:​31-33; Heb 2:17; 5:​1, 4-10; 7:​1-3.

ka We ishima i doom a We yum ye: Shin “doom a we tsung; saan mo iyol a we tsung.” Shi i nger mkaanem man ken Mt 12:18 kpaa. I zua a ma ken Yes 42:​1, ape i er kwagh u Mesiya shin Kristu u ityendezwa la. Mkaanem ma Aôndo ôr sha Wan na kua icighan jijingi u haa sha na la, lu u pasen wang ér Yesu ka Mesiya u ityendezwa la.​—⁠Nenge ngeren mba henen kwagh a mi ken Mt 3:17; 12:⁠18.

(Marku 2:​27, 28) Nahan A kaa a ve er: I er iyange i memen sha ci u or, i er or sha ci u iyange i memen ga. ²⁸ Ka nahan man Wan u or A lu Ter u iyange i memen kpaa ye.

nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mr 2:⁠28

Ter u iyange i memen: Yesu yange ôr mkaanem man sha iyolna (Mt 12:8; Lu 6:⁠5), u tesen ér iyange i memen ia fatyô u yangen un u eren tom u Ter na u sha a ne un la ga. (Nenge Yoh 5:19; 10:​37, 38.) Yange lu sha iyange i memen Yesu er uivande nav mbagenev mba hemban kpilighyol cii ye, man kwagh ne wa u been ior angev kpa ker. (Lu 13:​10-13; Yoh 5:​5-9; 9:​1-14) Kwagh ne lu tsengan tesen mpeveryol u ior vea va zua a mi sha hemen u Tartor na, u ua lu er iyange i memen nahan la.​—⁠Heb 10:⁠1.

Bibilo i Ôron

(Marku 1:1-15) Mhii u Loho u Dedoo u Yesu Kristu wan u Aôndo, 2 er i nger ken profeti Yesaia nahan er: Nenge, M ngu tindin ortyom Wam sha ishigh Yough u una sôr U gbenda yô; 3 imo i or u yilan ken taaikyôngo er: Sôr nen gbenda u Ter, kôôm nen igbenda Na jighilaa. 4 Yohane va, lu eren batisema ken taaikyôngo, lu ôron kwagh u batisema u mgemshima sha u den asorabo. 5 Tsô tar u Yudia cii kua mba ken Yerusalem kpaa, ve due ve za her a na; a er ve batisema shin ifi u Yordan, ve lu pasen asorabo a ve. 6 Yohane yô, haan ikondo i sha aive a rakumi iyol, man a zer kwange u ikôv shin iwenge, yaan mbaahungwa man iyough i ken toho. 7 Lu ôron kwaghaôndo, kaan er: Orgen u A hembam agee yô, ngu van mo ken ijime, u kwange u akôvangahar a Na tsô kpaa, m kom u me ngurum me sagh ga yô. 8 Mo yô, m er ne batisema sha mnger tsô, kpa Wen yô, Una er ne batisema sha Icighan Jijingi. 9 Her ayange la je Yesu due ken Nasareti u ken Galilia; ve yô, Yohane er Un batisema shin Yordan. 10 Ngur duen shin mnger yô, fese nahan A nenge i bugh Sha, man Jijingi, lu er ka ikungugh nahan, lu senen sha a Na. 11 Imo kpaa due Sha er: We, U ngu Wan Wam u ishima ishima, ka We ishima i doom a We yum ye. 12 Fese nahan Jijingi mgbegha Un, yem a Na ken taaikyôngo. 13 A lu ken taaikyôngo ayange akunduahar, Satan lu meen Un; lu a inyam i toho imôngo; mbatyomov mba Shaav lu wasen Un. 14 Mba we Yohane ken gaadi kera yô, Yesu va nyôr ken Galilia gba ôron Loho u Dedoo u Aôndo, kaan er: 15 Ayange kuma, tartor u Aôndo mgbôghom ve; gema nen asema, na nen Loho u Dedoo ne jighjigh.

AIPOR 23-29

“U Been Or Angev sha Iyange i Memen”

(Marku 3:1, 2) Shi A nyôr ken shinagoge; orgen lu ker, nan uma uwegh. ² Ve haa ashe sha a Na er vea nenge shin Una bee nan angev sha iyange i memenou, sha u vea zua a kwagh u nan Un ibo sha mi yô.

jy-E 78 ¶1-2

Ka Nyi Tindi Lumun Ér i Eren sha Iyange i Memene?

Sha Iyange i Memen igen la, Yesu za ken shinagoge u a shi nan kpa lu ken Galilia la. Za nyer yô, nenge a orgen u uma uwegh ku yanegh yô. (Luka 6:⁠6) Mbangeren man Mbafarishi lu kenger Yesu zulee sha u vea nenge kwagh u una er yô. Sha ci u nyi? Yange ve pase kwagh u lu ve ken ishima la jighilii, sha u pinen ér: “I lumun u i̱ been angev sha iyange i memene?”​—⁠Mateu 12:⁠10.

Mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda yange ve na jighjigh ér saa shighe u uma u or a lu sha zongo tseegh a bee nan angev sha Iyange i Memen ye. Sha nahan yô, tindi lumun ér i sôr or ishombon shin indivir sha Iyange i Memen ga, sha ci u akaa ne a lu a wuan or ga yô. Mimi yô, mbangeren man Mbafarishi lu pinen Yesu mbampin sha ci u mhôônom kôr ve sha ican i or la lu yan la ga. Yange lu ityôkyaa i nan Yesu ibo ve lu keren ye.

(Marku 3:​3, 4) A kaa a or U uman uwegh la er: Mough sha, tile her atô. ⁴ Nahan A pine ve er: I rumun er i̱ er kwagh u dedoo sha iyange i memen, shin i̱ vihi a vihi kwagha, i̱ yima or shin i̱ wua a wua oro? Kpa ve huan, ve bugh zwa ga.

jy-E 78 ¶3

Ka Nyi Tindi Lumun Ér i Eren sha Iyange i Memene?

Nahan kpa, Yesu fa kwagh u kpeegh u ve lu henen la. Yesu kav er ve lu a mnenge u vough ga, sha kwagh u or a er ve a tese ér nan ngu peren tindi u Iyange i Memen la yô, shi mnenge ve ne kpa, lu u ken ruamabera ga. (Ekesodu 20:​8-10) Yange ve vande lahan un sha kwagh u ityom na i dedoo la a ityôkyaa shio. Maa Yesu er kwagh u ayôôso gba hen atô ve yô, a kaa a or u uman uwegh la ér: “Mough sha, tile her atô.”​—⁠Marku 3:⁠3.

(Marku 3:⁠5) Tsô er A gema A jingi sha a ve a iyugh, ishima lu vihin Un sha ci u asema a ve a cighir yô, A kaa a or la er: Naregh uwegh ough; a naregh ku; tsô uwegh nagh maa hingir dedoo.

nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mr 3:5

A jinge sha a ve a iyugh, ishima lu vihin Un: Ka Marku tseegh a nger kwagh u Yesu er shighe u kav asema a cighir a mbahemenev mba kwaghaôndo lu a mi hen shighe ne ye. (Mt 12:13; Lu 6:10) Alaghga tsô, lu Peteru u zungwen mhôônom kpishi la pase Marku vindi vindi er kwagh kôron Yesu ken ishima la ye.​—⁠Nenge vidio i “Kwagh u Takerada u Marku U Er La.”

Ker Akaainjaa a ken Bibilo

(Marku 3:29) kpa or u nana tuhwa Icighan Jijingi yô, mayange je á de nan isholibo i nan ga, kpa nana ya ibo i tsôron gbem sha won je.

nwtsty ngeren mba henen kwagh a mi ken Mr 3:⁠29

tuhwa Icighan Jijingi: Inja i kwagh u i kaa ér tuhwa la yô, ka u ôron kwagh u vihin Aôndo iti shin vihin mlu na shin lamen sha a na dang gayô uicighanmbaakaav. Er i lu hen Aôndo icighan jijingi a dugh yô, aluer se mba hendan a na shin tunan sha apera ser ngu eren tom ga yô, tese ér se mba tuhwan Aôndo. Er i tese ken Mt 12:​24, 28 man Mr 3:22 nahan, mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda la yange ve nenge er icighan jijingi u Aôndo lu eren tom ken Yesu shighe u lu eren uivande la yô, nahan kpa, ve kaa ér tahav mbu Yesu lu a mi la due hen Satan Diabolo.

nana ya ibo i tsôron gbem sha won je: A shi nan kpa, kwagh ne ngu ôron kwagh u isholibo i or er sha apera, i ia na nana ya mtsaha u tsôron yô, inja na yô, naagh môm kera ngu, ku kua fatyô u been a imba isholibo la ga.​—⁠Nenge ngeren u henen kwagh a mi ken ivur ne, u a lu a itinekwagh ér tuhwa Icighan Jijingi la, man ngeren u henen kwagh a mi ken Mt 12:​31, u a ôr imbakwagh ne la.

(Marku 4:​26-29) A shi A kaa er: Tartor u Aôndo ngu nahan; ka er or u nan te ivor shin inya; ²⁷ nan yav, nan nder, tugh man tetan, man ivor la kpaa mende, i vese, kpa nan fa er i hii man i mende ga; ²⁸ gadia inya iyol i i gba nan iyiav tsô; hiihii ka ika, u dondon ka ishagher, man ken masetyô yô, ka asange a vian ken ishagher. ²⁹ Man shighe u iyiagh kia via yô, fese je nan za a louji keregh, sha ci u shighe u sundan a kom yô.

Bibilo i Ôron

(Marku 3:1-19) Shi A nyôr ken shinagoge; orgen lu ker, nan uma uwegh. 2 Ve haa ashe sha a Na er vea nenge shin Una bee nan angev sha iyange i memenou, sha u vea zua a kwagh u nan Un ibo sha mi yô. 3 A kaa a or U uman uwegh la er: Mough sha, tile her atô. 4 Nahan A pine ve er: I lumun er i̱ er kwagh u dedoo sha iyange i memen, shin i̱ vihi a vihi kwagha, i̱ yima or shin i̱ wua a wua oro? Kpa ve huan, ve bugh zwa ga. 5 Tsô er A gema A jinge sha a ve a iyugh, ishima lu vihin Un sha ci u asema a ve a cighir yô, A kaa a or la er: Naregh uwegh ough; a naregh ku; tsô uwegh nagh maa hingir dedoo. 6 Nahan Mbafarishi due za kohol a ior mba Herode fese, ve gba henen kwagh sha a Na, er vea er man vea wua Un yô. 7 Tsô Yesu kar a mbahenen Nav, ve yem shin kpe u zegemnger. Ikpelaior kpishi dondo sha a Na, i ken Galilia, man shi ken Yudia, 8 man i ken Yerusalem, man i ken Idumea, man i ken yande Yordan kua i ken ian i Tiru man Shidon kpaa, lu ikpelaior i vesen; er ve ungwa akaa a A lu eren la cii yô, ve va her a Na. 9 A kaa a mbahenen Nav er, i̱ ver wantso a̱ keghen Un sha ci u ikpelaior ve̱ de imbishi Un ga yô. 10 Gadia A bee ior kpishi angev, ka nahan man mba ve lu uange cii ve sôsom her a Na sha u vea bende Un ave iyol ye. 11 Ujijingi mba hôngorough kpaa, hanma shighe u vea nenge a Na yô, ve gba Un sha ishi, ve genger imo ve kaan er: We, U ngu Wan u Aôndo. 12 A ta ve icin gbang gbang er, ve̱ de pasen Un ga. 13 Tsô A unde sha uwo, A yila mbara mba i sar Un a ve la, tsô ve va her a Na. 14 A ver ve pue kar uhar [mba shi a yila ve ér mbaapostoli yô] sha u vea lu a Na imôngo, man shi sha er Una tindin ve sha u za ôron kwaghaôndo, 15 man shi sha u vea lu a tahav mbu dughun ujijingi mba bov yô. 16 A ver mba pue kar uhar mbara: Shimon yô, A seer un iti igen er Peteru; 17 man Yakobu wan u Sebedeu kua Yohane anngô u Yakobu, A seer ve iti er Boanerge, inja na yô er, ka uidyuranmbauôn. 18 Man Anderia man Filibu man Bartolomeu man Mateu man Toma, man Yakobu wan u Alefeu, man Tadeu man Shimon or u Kana, 19 man Yuda u Isekarioti, u a nenge Un mker la.

AIPOR 30–MEI 6

“Yesu Ngu a Tahav Mbu Nderen Ior Asev mba Ve Kpe La”

(Marku 5:38) Nahan ve hen ya u orvesen u shinagoge la yô, A nenge ior lu zenden sha, ve lu vaan gberen kwelegh tsung.

(Marku 5:39-41) Nyer yô, A kaa a ve er: Ka nyi ne zenden sha, ne vaan nahana? Wankwase ne kpe ga, kpa ngu yaven a yav. ⁴⁰ Nahan ve se Un ibumegh. Kpa dugh a ve ken won kera cii yô, A kua a ter u wankwase la man ngô na kua mba ve lu a Na imôngo la, A nyôr her ape wankwase la lu yô. ⁴¹ Ker wankwase sha uwe yô, A kaa a na er: Talita kumi! Inja na yô er: Wankwase, M ngu kaan we Mer, mough sha!

nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mr 5:⁠39

Wankwase ne kpe ga, kpa ngu yaven a yav: Ken Bibilo yô, ashighe kpishi ka i tôô ku i kar sha mnyam ma yaven. (Ps 13:3; Yoh 11:​11-14; Aer 7:60; 1Kor 7:39; 15:51; 1Tes 4:13) Yange lu u Yesu una nder wankwase la, una hide a lu uma, sha nahan yô, alaghga ôr mkaanem man sha ci u tesen ér, er ior ka vea yav kpum kpum kpa, i za kpoghor ve ve nder nahan, kape a fatyô u nderen ve shin mbakpenev je la. Tahav mbu Yesu lu a mi, mbu nderen wankwase la due hen Ter na, u a lu Aôndo u “nderen mbakpenev shi A yer akaa a a lu ga la er a̱ lu yô.”​—⁠Ro 4:⁠17.

(Marku 5:42) Fese nahan wankwase la mough sha, gba zenden; gadia anyom a na kuma pue kar ahar je. Nahan cier ve iyol je zua ga.

jy-E 118 ¶6

Wankwase Ugen Hide Lu Uma!

Sha ashighe agen a karen la, Yesu una bee ior angev yô, a ta ve icin ér ve de za yôôn kwagh u Un er a ve la ken igbar ga, man kape mbamaren mba wankwase ne kpa ta ve icin je la. Nahan kpa, saan mbamaren mbara man mbagenev iyol, nahan ve samber a loho la “ken tar la cii.” (Mateu 9:26) Luun er ka we yange i nder or wou shin ku nahan, ma u samber a loho shon saan saan ga he? Lu kwa u sha uhar u Yesu nder or shin ku, i nger ken ruamabera je ne.

Ker Akaainjaa a ken Bibilo

(Marku 5:19, 20) Kpa A lumun nahan ga, A kaa a na er: Yem hen ya wou hen ior ou, za ôr ve akaa a vesen a Ter A er u ne, man er A zungu u mhôônom kpaa yô. ²⁰ Tsô a yem a gba za ôron akaa a vesen a Yesu A er un la ken Dekapoli; kpiligh ior iyol cii.

nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mr 5:⁠19

za ôr ve: Er kera yô, Yesu una er uivande ve a ta ior icin ér ve de za yôôn ga nahan kpa (Mr 1:44; 3:12; 7:36), kwa ne yô, a kaa a or ne ér a za ôr ior nav kwagh u za hemen la. Alaghga kwagh lu nahan sha ci u i kaa a Yesu ér a due hen haregh la kera, nahan lu u una kera fatyô u eren shiada iyolna ga, shi lu u kwagh ne una yange abaver a mimi ga, a alaghga a samber a mi sha kwagh u igyo i i saa la kpaa.

(Marku 6:11) Hanma ijiir i i lumun ne her ga, shin i ver ato sha kwagh wen kpaa ga yô, mough nen heregh kera, kura nen ihyundu i shin angahar a en, i̱ hingir ve mpase.

nwtsty ngeren u henen kwagh a mi ken Mr 6:⁠11

kure nen ihyundu i shin angahar a en: Ieren ne lu u tesen ikyav ér, mbahenen kera mba a ibo sha akaa a vihin a Aôndo una va a mi sha mba ve vende loho la ga. I er tom a ishemberkwaghôron ne i môm ken Mt 10:14; Lu 9:5. Marku man Luka cii seer mkaanem ma, i̱ hingir ve mpase la. Paulu man Barnaba yange ve dondo kwaghwan ne shighe u ve lu ken Antioki u ken Pishidia la (Aer 13:51), shi Paulu kpa va er imbakwagh ne ken Korinte, shighe u nduur akondo a na, maa seer ôron mkaanem man la, ér: “Awambe a en a̱ hide sha ityough yenegh; mo yô, m ngu a ishô sha kwagh ne.” (Aer 18:⁠6) Alaghga ieren ne lu kwagh u he hen mbahenen ga, sha ci u Mbayuda mba eren perapera yange vea za zende ken tar u Atôatyev vea hiden yô, ve kure ihyundu i shin akôvangahar a ve, i ve nenge ér ngi wang ga la kera cii ve, ve mase nyôron hen haregh u Mbayuda ye. Nahan kpa, ikyav tese ér Yesu lu a mnenge ugen kposo, shighe u lu wan Mbahenen nav kwagh ne la.

Bibilo i Ôron

(Marku 6:1-13) A mough keera, A kar A va ken gar Na; mbahenen Nav kpaa cir Un ijime. 2 Iyange i memen kom yô, A gba tesen ken shinagoge; ior kpishi mba ve lu ungwan Un yô, kpiligh ve iyol, ve kaa er: Ka han je Or ne A zough a akaa ne; man shi ka nyi mfe i ne Or ne, er ambaaeren a ageegh ne a dugh sha ikev Na nahana? 3 Ngun kera ka orgbanakaa, Wan u Maria ne gaa, ka anngô u Yakobu man Yose man Yuda man Shimon kpaa gaa, anngôôv Nav mba kasev kpaa mba a vese imôngo gaa? Nahan anzughul lu ve ken ishima sha kwagh Na. 4 Tsô Yesu kaa a ve er: Profeti de lun a icivir ga, saa ken gar u nan man hen ityô i nan man hen ya u nan tsô. 5 Nahan A kera fatyô u eren ma kwagh u ageegh keregh ga, saa di u pendan ave sha mbauangev kpeghee, waren ve la, tsô. 6 Kpiligh Un iyol a mban u jighjigh ve u nan. 7 Tsô A yila mba pue kar uhar, A gba tindin ve uhar uhar, A na ve tahav sha ujijingi mba hôngorouv. 8 A ta ve icin er ve̱ de tee ma kwagh sha ci u gbenda ga, saa gbough tseegh tsô; kwaghyan ga, ikpa kpaa ga, man inyaregh ken ikpa kpaa ga, 9 kpa ve̱ lu a akôv shin angahar, ve̱ de hee uriga uhar ga. 10 Man A kaa a ve er: Hanma ijiir i nea za nyôr yô, iyou i ne nyer la, lu nen her zan zan nea kar moughon hen ijiir la kera. 11 Hanma ijiir i i rumun ne her ga, shin i ver ato sha kwagh wen kpaa ga yô, mough nen heregh kera, kura nen ihundu i shin angahar a en, i̱ hingir ve mpase. 12 Tsô ve due, ve ôr ior kwaghaôndo er, ve̱ gema ishima; 13 ve dugh ujijingi mba bov kpishi, man mbalun dedoo ga kpaa, ve shighe ve mkurem ve war ve kpishi.