Ú Pin Wer, ‘Yehova Ngu Han’ Kpa?
“Ve gba ca a Mo . . . Ve kera pine er: TER . . . ngu han ga?”—YEREMIA 2:5, 6.
1. Zum u ior ve pin ér, “Aôndo ngu han?” yô, alaghga á lu nyi kwagh i lu ve ken ishima?
“AÔNDO ngu han?” Ior kpishi vande pinen mpin ne. Mbagen ken ve yô, mba nôngon di tsô ér vea kav mimi ugen sha kwagh u Orgban wase, inja na yô, ve soo u fan ape i lu ijiir na i teman la. Ior mbagenev pine mpin ne sha shighe u ma zege aahe a er shin sha shighe u ve lu ken ican tsung man ve fetyô u kaven er i hii ve Aôndo a yange ican shon ga yô. Nahan kpa, mbagenev di yô, mba pin kwagh nahan ga kuaa je, sha ci u ve nyiman ér Aôndo ngu ga.—Pasalmi 10:4.
2. Ka unô ve ker cio u keren Aôndo zuan a naa?
2 Nahan kpa, ior mbá kpishi mba ve kav akav kpishi a tesen ér Aôndo ngu yô. (Pasalmi 19:1; 104:24) Mbagen ken ve mban yô, u ve gban di eren kwaghaôndo tsô la tseegh kpa kuma ve. Kpa gema ior mbagenev umiliôn imôngo sha tar jimin cii yô, mdoo u mimi a doo ve ishima kpishi la mgbegha ve u keren Aôndo u a lu u mimi la. Iniôngon ve ne i saa gbilin ga, gadia ngu “ica a hanmô wase ga.”—Aerenakaa 17:26-28.
3. (a) Ka han i lu ijiir i Aôndo i temana? (b) Mpin u Ruamabera u a kaa ér ‘Yehova ngu han’ la tese ér nyi?
3 Zum u or ker Yehova nan fe un sha mimi yô, ka nan kav ér “Aôndo ka jijingi,” nahan orumace nana fatyô u nengen a na ga. (Yohane 4:24) Yesu yange yila Aôndo u mimi ér ka ‘Ter na u A lu Sha yô.’ Inja i kwagh ne yô, ér nyi? U ôron kwagh ne sha gbaa u ken jijingi yô, ijiir i mtemtor ape Ter wase u sha a lu la, ka ijiir i taven kpen kpen, vough er kwavaôndo u tav sha tseng u hembe tar ne nahan. (Mateu 12:50; Yesaia 63:15) Shin er se fatyô u nengen a Aôndo sha ashe bong ga nahan kpa, á na sha er se fatyô u fan un shi fan mbaawashima nav kpishi yô. (Ekesodu 33:20; 34:6, 7) Ngu a na mbamlumun sha mbampin mba ior mbaasemaamimi mba i sar ve u fan inja i uma ka ve pine la. Gema sha akaa a a bende a uuma asev yô, a na se kwagh u se fatyô u haren sha mi sha er se fa ishima na yô, inja na yô, ka u fan mnenge na sha akaa ne shi fan aluer asaren a ase zua sha mbaawashima nav kpaa yô. Á soo ér se pine kwagh sha akaa a a bende a uuma asev ne shi se nôngo kpoghuloo u zuan a mbamlumun sha akaa ne kpaa. Yehova yange kôôm ior i Iserael u sha ayange a tsuaa la sha ikyev i profeti Yeremia sha er yange ve er kwagh ne nahan ga yô. Ve fa iti i Aôndo, kpa mayange je ve pine ér ‘Yehova ngu han?,’ ga (Yeremia 2:6) Awashima u Yehova lu tamenkwagh u gban ve ishima ga. Ve lu keren gbendatesen na ga. Zum u ú soo u tsuan akaa a a gbe ú ishima u eren yô, a lu á vesen man á kiriki kpaa, ú pin wer, ‘Yehova ngu han’ kpa?
Mba Yange Ve Ker Hemen u Aôndo La
4. Se fatyô u zuan a iwasen sha ikyav i Davidi i pinen Yehova kwagh la nena?
4 Davidi wan u Yese yange maa jighjigh u nan hen Yehova taveraa shighe u lu gumor her la. Yange fa Yehova ér un ka “Aôndo u uma.” Davidi lu vande nengen a mkor u Yehova kuran un yô. Jighjigh u nan man mdoo u “iti i TER” doo Davidi ishima la mgbegha un, nahan a wua Goliati, ikyôror u Mbafiliti u lu a ikyav mbi uityaav iyol yoholoo la. (1 Samuel 17:26, 34-51) Nahan kpa, yange kehe Davidi ken ishima sha ci u mhembe na ne ga. Yange hen wener, hanma kwagh u un er hegen ne cii, Yehova una na un iveren ga. Ken anyom a yange dondo la cii, Davidi pine Yehova kwagh zum u á tagher a kwagh u una tsua u eren la kwa imôngo. (1 Samuel 23:2; 30:8; 2 Samuel 2:1; 5:19) A za hemen u eren msen wener: “TERE, nam, m̱ fa igbenda You, tesem ihange You. Hemen mo ken mimi Wou, tesem, gadia ka We, U lu Aôndo u myem wam ye; ka We m shi veren ashe We didi ye.” (Pasalmi 25:4, 5) Nenge er ikyav na ne i lu ikyav i dedoo i se dondo sha wono!
5, 6. Yehoshafati yange ker Yehova sha ashighe kposo kposo ken uma na nena?
5 Sha ayange a Tor Yehoshafati, Tor u sha utaan u ken tsombor u tor Davidi la, akuraior atar zua akumautya ve va sha u va tan ityav sha Yuda. Er Yehoshafati yange tagher a kwagh u va tser tar na aburabur ne yô, a “ver ishima sha u keren TER.” (2 Kroniku 20:1-3) Lu kwa u hiihii u Yehoshafati hii keren Yehova ne ga. Yange tor ne nyagh mcivir u Baal u ikyurior i tartor u Iserael u ken imbusutarimese nyôr iyol ker la, shi yange tsua wener una zende sha igbenda i Yehova. (2 Kroniku 17:3, 4) Nahan hegen u Yehoshafati lu tagher ishigh a num ne, a ‘ker TER’ nena?
6 Yehoshafati pase ken msen na u er ken igbar ken Yerusalem sha shighe u mzeyol ne wener, un umbur agee a Yehova a hemban cii la. Yange hen a ishima na kpoghuloo sha kwagh u awashima u Yehova u yange tese sha mzende u zenda akuraior agen shi gema ajiir agenegh na Mbaiserael sha u a̱ lu dyako ve la. Tor ne yange kav er i gbe u Yehova a wase un yô. (2 Kroniku 20:6-12) Yange Yehova lumun ér a̱ zua a na sha shighe ne kpa? Een, yange lumun un. Yehova tese un akaa a una er jighilii yô sha ikyev i Orlevi Yahashiel, nahan kpernan sev mbu aven yô, a na ior Nav hemba ityav. (2 Kroniku 20:14-28) Ka nena ú fatyô u nan jighjigh wer, we kpa Yehova una lumun ér u̱ zua a na zum u ú ve hen a na sha u a̱ tese ú gbenda yôô?
7. Ka mbamsen mba unô ior nahan Aôndo a ongo?
7 Yehova ka u sangen a sange ior ga. Á lôhô ior mba ken akuraior cii wener ve ker un sha u eren msen hen a na. (Pasalmi 65:2; Aerenakaa 10:34, 35) Á fa er asema a mba ve lu sônon un la a lu ker yô. Á na se ishimataver ér un ongo msen u mbaperapera. (Anzaakaa 15:29) Á lumun ér mba ngise kwagh na gba ve ishima ga kpa hegen ve hidi a ayol a ve ijime ve lu keren gbendatesen na la ve̱ zua a na. (Yesaia 65:1) Mbamsen mba ior mba yange ve venda u kuran atindi a na, kpa hegen ve hidi a ayol a ve ijime ve gem ishima la je kpaa ka á ungwa. (Pasalmi 32:5, 6; Aerenakaa 3:19) Nahan kpa, zum u or ne ishima i nan sha u ungwan imo i Aôndo ga yô, mbamsen mba nan lu eren la cii ka gbilin tsô. (Marku 7:6, 7) Nenge ase akav agenegh ne.
Yange Ve Sôn kpa I Ungwa Ve Ga
8. Kanyi yange i na ve Yehova ungwa mbamsen mba Tor Saulu mbara ga?
8 Er Profeti Samuel ôr Tor Saulu ér Aôndo venda un sha ci u ihyembeato na la bee yô, Saulu maa gure sha ishigh ki Yehova. (1 Samuel 15:30, 31) Kpa ieren na ne lu di ikpamberashe tsô. Isharen i Saulu lu u una ungwa imo i Aôndo ga, kpa soo wener i na un icivir sha ishigh ki ior. Ken masejime yô, zum u Mbafiliti lu nôngon ityav a Iserael la, Saulu za pine Yehova kwagh sha ikparashe. Nahan kpa, zum u á zua a mlumun ga yô, á za pine jijingi u tsengan pasen akaa kwagh, shin er yange fa ér Yehova venda imba kwagh la nahan kpaa. (Duteronomi 18:10-12; 1 Samuel 28:6, 7) 1 Kroniku 10:14 sav ôron kwagh u Saulu nahan ér: “A pine TER ga.” Er nan ve i er nahana? Sha ci u mbamsen mba Saulu yange er la cii lu sha jighjigh ga. Nahan yô, lu inja e̱r á er msen ga kuaa je yô.
9. Kanyi yange i zayol sha mzamber u Sedekia lu zamber a Yehova ér a̱ tesen un gbenda laa?
9 Kape sha shighe u mkur u tartor u Yuda mgbôghom la kpaa, ior seer eren mbamsen kpishi shi ve pine uprofeti mba Yehova kwagh kpaa je la. Ior yange ve senge ér mba civir Yehova, nahan kpa ve lu civir akombo her. (Sefania 1:4-6) Shin er ve lu pinen Aôndo kwagh nahan kpa, lu sha mimi ga, mayange je ve ver asema ve u eren sha ishima na ga. Tor Sedekia yange zamber a Yeremia ér a̱ pine Yehova kwagh sha ci na. Yehova vande ôron tor kwagh u i gbe u una er yô. Kpa er tor ne lu a jighjigh u nan ga shi lu cian ior yô, á ungwa imo i Yehova ga, nahan Yehova na tor ma mlumun ugen u yange hemba soon ér ma un ongo la ga.—Yeremia 21:1-12; 38:14-19.
10. Kanyi yange i lu shami ga sha gbenda u Yohanan ker Yehova ér a hemen un laa, man kanyi kwagh se hen sha kwagh u yange er shami ga nee?
10 Shighe u ikyumutya i Mbababilon tim Yerusalem shi yem a Mbayuda uikyangen kera yô, Yohanan wa ago iyol wener una tôô annongo u Mbayuda mba ve mase shin ken Yuda la una yem a ve ken Igipiti. Ve wa ago cica cii ve bee, kpa cii man ve mough ken Yerusalem yô, ve kaa a Yeremia ér a̱ er msen sha ci ve shi a̱ pine Yehova kwagh u vea er yô. Nahan kpa, zum u i na ve mlumun sha gbenda u ve soo la ga yô, ve za hemen ve er kwagh u ve wa ishima u eren la. (Yeremia 41:16–43:7) Ú nenge a ityesen ken akaa a yange er ne i ia fatyô u wasen we sha er zum u ú ker ishigh ki Yehova yô, una de ér u̱ zua a na kpa?
“Karen Nen Faan Nen”
11. Er nan ve i lu hange hange u se yar tom sha kwagh a lu ken Mbaefese 5:10 laa?
11 Mcivir u mimi hemba di u se tseghan iyol yase sha u mirin shin mnger shi zan mbamkombo mba tiônnongo man u lun a ci ken tom u pasen kwagh ken igbar tsô la. Kwagh ne kua gbenda u uma wase la jimin cii. Hanma iyange yô, mbamkighir ka ve va sha a vese—mbagenev yô ka i lu mba ken myer, mbagen di ve lu tseer tseer je—mba vea fatyô u mgbeghan se sha gbenda u mciviraôndo kera yô. Se er nena sha mbamkighir mbana? Zum u apostoli Paulu lu ngeren Mbakristu mbajighjigh mba ken Efese la yô, á wa ve kwagh wener: “Karen nen faan nen kwagh u a doo Ter ishima yô.” (Mbaefese 5:10) Akaa kpishi a i er kwagh sha mi ken Ruamabera yô tese kwaghfan u a lu sha u eren kwagh nahan la.
12. Er nan ve yange doo Yehova ga zum u Davidi na zwa i tôô areki u ikyuryan i yem a mi ken Yerusalem laa?
12 Yange i hide a areki u ikyuryan ken Iserael i va ver ken Kiriati-yearim lu ker anyom nga karen kpishi yô, Tor Davidi soo wener i tôô un i va ver a lu ken Yerusalem. Tsô a tume idyu a mbahemenev mba lun a ior sha ikyev, nahan a kaa wener á tôô Areki á yem a mi ‘aluer vea nenge a doo nahan, man a lu ishima i TER’ yô. Kpa yange kera ker vighe vighe sha er una fa er ishima i Yehova i lu sha kwagh ne ga. Luun er yange una er nahan yô, mayange je ma i tôô Areki sha ikyekye ga. Yange Mbalevi mba ve lu Mbakohati la ma tôô areki ne sha avande, er Aôndo lu vande pasen wang ér i eren nahan. Shin er kera yô, Davidi pinen Yehova kwagh nahan kpa, sha shighe ne yô, kera pine sha gbenda u injaa ga. Kwagh u yange er ne va a kwagh u vihin kpen kpen. Ken masejime yô, Davidi kaa wener: “TER, Aôndo wase, ta num sha a vese . . . gadia se ker Un sha gbenda u vough ga.”—1 Kroniku 13:1-3; 15:11-13; Numeri 4:4-6, 15; 7:1-9.
13. Ka m-umbur u nyi yange i wa ken icam i yange i gber zum u i yem a Areki a zayol shio laa?
13 Zum u Mbalevi yange ve va mase tôôn Areki hen ya u Obedi-edom ve yem a mi ken Yerusalem yô, i wa icam i Davidi yange dugh yô. Icam ne lu a m-umbur u a due ken ishima yô, ér: “Ker nen TER kua agee a Na kpaa, keren nen ishigh Nagh gbem! Umbur nen ityom Na i kpilighyol i A er yô, uivande Nav kua ajiraôron a ken zwa Na.”—1 Kroniku 16:11, 12.
14. Se fatyô u zuan a iwasen sha ikyav i Solomon i dedoo la man ken akaa a shami ga aa yange va er ken uma na la nena?
14 Cii man Davidi kpe yô, á wa wan na Solomon kwagh wener: “Aluer ú ker [Yehova] yô, ú zua a Na.” (1 Kroniku 28:9) Solomon yange tem sha ikyônough ki torough je tsô maa a yem ken Gibeon ape tenti u mkohol lu la, á za na Yehova naagh her. Yehova kaa a Solomon her, wener: “Sônom kwagh u a sar u u M̱ na u yô.” Yehova er sha kwagh u Solomon sôn un la, nahan á na un mkav man mfe mgbeghaa je sha u a ôr Iserael ijir, shi Á seer un inyaregh man icivir kpaa. (2 Kroniku 1:3-12) Solomon yange yar tom a akav a tesen e̱r á er tom u Yehova na Davidi la, nahan á maa zege tempel. Kpa gema sha kasev nav mba vôson yô, Solomon kera ker Yehova ga. Solomon er kasev mba ve lu mbacivir Yehova ga yô. Ken anyom a uma na a masetyô la, ve urugh ishima na ve kar a mi hen Yehova kera. (1 Utor 11:1-10) Aluer ka inja er se due iti shin se mba a kwaghfan shin se mba a mfe nan nan je kpaa, ka hange hange u se̱ ‘karen se̱ faan kwagh u a doo Ter ishima yô’!
15. Shighe u Sera, Oretiopia va u va nôngon ityav a Yuda la, er nan ve Asa yange er msen vangertiôr wener Yehova a̱ war Yuda?
15 Kwagh u mtemtor u Asa, wan u Solomon u kov u sha utar la seer tesen se er u eren nahan ne i lu hange hange yô. Shighe u Asa hingir tor anyom kar kuma pue kar môm la, Sera, Oretiopia hemen ikyumutya iorov miliôn môm va ityav sha Yuda. Yehova una yima Yuda kpa? Yehova vande ôron ior nav wang anyom 500 ken ijime kwagh u una er ve aluer ve ungwa imo na shi ve wa atindi a na ikyo yô, man kwagh u una er ve aluer ve er nahan ga yô. (Duteronomi 28:1, 7, 15, 25) Sha mhii u mtemtor na la, Asa vihi atse a nanden naagh sha mi man mtôm ma yange i yaren tom a mi ken mcivir u aiegh la ken tar u Yuda jimin cii. Yange wa ior kwagh ér “ve̱ ker TER.” Asa kegh zan zan ér una tagher a zayol tsô una er nahan ga. Nahan jighjigh u nan u Asa lu a mi hen Yehova la na yô, á fatyô u eren msen hen a na ér a̱ wase ve. Kanyi yange i due kere? Yange Yuda hemba ityav je gande ôron.—2 Kroniku 14:2-12.
16, 17. (a) Shin er Asa hemba ityav nahan kpa, kanyi yange Yehova umbur unu? (b) Zum u Asa er kwagh sha ibume la, kanyi iwasen yange i na unu, kpa yange gema er nena? (c) Se fatyô u zuan a mtsera sha u henen kwagh sha ieren i Asa la nena?
16 Nahan cii kpa, zum u Asa za hemba ityav hide yô, Yehova tindi Asaria ér a za kohol tor a kaa a na ér: “Ungwam nen, we, Asa, kua Yuda cii man Benyamin; TER ngu a ven, er ne lu a Na yô; aluer né ker Un yô, né zua a Na je; kpa aluer né undu Un yô, Un kpaa Una undu ne.” (2 Kroniku 15:2) Sha shighe ne gbashima u Asa hemba taver a taver cii, nahan á sue mcivir u mimi. Kpa zum u Asa shi tagher ishigh a ityav anyom 24 ken hemen yô, á kera ker Yehova ga. Yange nenge ken Mkaanem ma Aôndo ga, shi a umbur kwagh u Yehova er zum u ikyumutya i Mbaetiopia va ta num sha Yuda la ga. Tsô ibumegh cir un ishigh, nahan a ya ikyar a Shiria.—2 Kroniku 16:1-6.
17 Er yange er nahan yô, Yehova tindi ornengenakaa Hanani ér a za kôôm Asa. Sha shighe u i va pase un mnenge u Yehova sha kwagh ne la je kpaa, shighe lu a kar u Asa a zua a iwasen ga. Kpa ishima gema nyoon un a nyoon, nahan a wa Hanani ken gaadi. (2 Kroniku 16:7-10) Kwagh ne vihi tsô! Se di ye? Se mba keren Aôndo, kpa se mba gem se mba vende kwaghwan shinii? Zum u ortamen u kwagh wase a gbe nan ishima shi u nan lu a ikyo i wan nan yar tom a Bibilo sha u wan se kwagh sha ci u se mba nyôron iyol a tar ne yum yô, ka se tese iwuese sha iwasen i sha dooshima i nan lu nan se sha u se fa “kwagh u a doo Ter ishima” la kpa?
I De Hungur We u Pinen Wer “Yehova Ngu Han,” Ga
18. Kwagh u Elihu yange ôr a Yobu la una fatyô u wasen se nena?
18 Aluer or ngu a iti i dedoo ken mcivir u Yehova je kpa, zum u kwagh a ze nan iyol yô alaghga nana er kwagh u a lu a mshi yô. Yobu yange gema ishima na cii ver sha u henen sha kwagh na tseegh sha shighe u angev mbu vihin tsung ta sha na shi mbayev nav sar ku, shi akaa a na sar man ahuraior a na kpa lu wan un kwagh iyol sha mimi ga la. Elihu yange umbur un wener: “Ma or pine er: Aôndo u A gbem la ngu hana, ga.” (Yobu 35:9, 10) Yange gba hange hange u Yobu una ver ishima sha Yehova shi una ver ishima a fa mnenge na sha kwagh u a ze hemen la. Yobu ngohol m-umbur u i na un la a iyol hiden a mi ijime, man ikyav na ne ia fatyô u wasen se sha er se kpa se er kwagh nahan yô.
19. Kanyi kwagh ashighe kpishi ior i Iserael yange ve kan shio u erene?
19 Ior i Iserael yange ve fa akaaeren a Aôndo vande eren a tar ve yô. Kpa ashighe kpishi yange ve umbur akaa ne zum u ve lu eren akaa a a bende a uuma vev jighilii la ga. (Yeremia 2:5, 6, 8) Er yange ma ve pine ér ‘Yehova ngu han,’ sha shighe u ve tagher a akaa a uma a vea tsua u eren yô, ve gema ve lu keren a ker mkpeyol.—Yesaia 5:11, 12.
Za Hemen u Pinen Wer, ‘Yehova ngu han’?
20, 21. (a) Ka unô nyian ne ve tese jijingi u Elisha la sha u keren hemen u Yehova? (b) Se fatyô u kaven ve shi zuan a mtsera sha ikyav ve i jighjigh u nan la nena?
20 Zum u Eliya er tom na u ken igbar la kure yô, wanakiriki na Elisha tôô riga u tom u osough hen Eliya gba la, tsô a yem shin ifi u Yordan a za gbidye sha mnger, a kaa ér: “TER, Aôndo u Eliya, ngu hana?” (2 Utor 2:14) Yehova yange ungwan un sha u tesen ér jijingi na ngu sha Elisha hegen. Kanyi se fatyô u henen sha kwagh nee?
21 Imba kwagh ne nahan i er sha ayange ne. Mbagen ken Mbakristu mba i shigh ve mkurem mba yange ve hemen tom u kwaghpasen ne kpe kera. Mba yange i gema hemen i wa ve sha ikyev la time ken Ruamabera shi er msen hen Yehova sha u a̱ tese ve gbenda yô. Hungur ve u pinen ér ‘Yehova ngu han’? ga. Sha nahan yô, Yehova za hemen u hemen ior nav shi nan ve mzehemen sha tom ve kpaa. Se mba kaven jighjigh ve u nan la kpa? (Mbaheberu 13:7) Aluer se mba eren nahan yô, se lu nen ikyua a nongo u Yehova, shi se dondo hemen u ú, shi se lu a ci ken tom u nongo ne u lu eren sha hemen u Yesu Kristu la kpoghuloo je.—Sekaria 8:23.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Ka sha awashima u nyi i doo u se pinen ser ‘Yehova ngu hana?’
• Se mba se lu ken ayange a nyian ne se fatyô u zuan a ikyar sha mpin u i pin ér, ‘Yehova ngu han’ ne nena?
• Er nan ve Aôndo a ongo mbamsen mbagenev mba ior ve eren hen a na ér a̱ tese ve gbenda la ga?
• Ka akav a ken Bibilo a nyi a tese mluainja u se ‘karen hanma shighe fan kwagh u a doo Ter ishima’ laa?
[Picture on page 15]
Tor Yehoshafati yange ker Yehova nena?
[Picture on page 16]
Er nan ve Saulu yange za pine jijingi u tsengan pasen akaa kwagha?
[Pictures on page 18]
Er msen shi hen kwagh shi gbidye kwar sha kwagh u ú hen la sha er ú fa ‘ape Yehova a lu yô’