Ka An Nan Lu Kôôm Mhen Wouwe?

1, 2. (a) Shighe u Peteru kaa a Yesu ér Aôndo a bunde kwagh u una tser Yesu la, Yesu kaa ér nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Er nan Yesu yange ôr kwagh nahana?

YESU yange ôr kwagh ugen a mbahenen nav, nahan kpiligh ve iyol kpishi. Yesu u mbahenen mban lu veren ashe ér una hide a ver tartor u Iserael ne kaa wener ica a gba ga tsô una ya ican shi una kpe. Apostoli Peteru maa kaa a na ér: “Aôndo A̱ bunde kwagh la, Tere, a̱ de tseren We ga.” Kpa Yesu gema kaa a na ér: “Hirem ken ijime kera, Satan, u ngum kwagh u nan gbev mbu nôngon, gadia u we ikyo sha akaa a a lu a Aôndo ga, saa a ior tsô.”—Mat. 16:21-23; Aer. 1:6.

² Mkaanem ma Yesu ôr man tese mkposo u a lu hen atô u mhen u Aôndo man mhen u tar u u lu sha ikyev i Satan ne yô. (1 Yoh. 5:19) Peteru lu kaan a Yesu ér a lu a mnenge u wan iyol na ikyo tseegh u tar ne la. Kpa Yesu fa er mhen u Ter na a kaha a u tar ne yô. A fa dedoo er Aôndo soo ér una wa agoyol sha ican i una ya kua ku u gba u una kpe la yô. Mlumun u Yesu na Peteru la tese ér Yesu venda mhen u taregh kpa gema soo mhen u Yehova.

 3. Er nan ve i lu ican u vendan mhen u taregh, geman soon mhen u Yehova?

³ Nahan se di ye? Se mba henen kwagh er Yehova nahan shin se mba henen kwagh er ior i tar ne nahana? Er se lu Mbakristu yô, ka se nôngo ser aeren a ase a zua sha kwagh u Aôndo a soo yô. Kpa mbamhen asev di ye? Se mba nôngon ser mhen wase kua mnenge wase a zua sha u Yehova kpa? Cii man se er kwagh ne yô, gba u se nôngo kwagh tsung. Kpa ka lun ican u henen kwagh er ior i tar ne nahan ga cii. Kwagh ngu nahan sha ci u jijingi u tar ne kase se tser. (Ef. 2:2) Heela tseegh ga, er mhen u taregh la a hembe tesen ior u wan ayol a ve ikyo yum yô, alaghga se kpa una doo se. Sha mimi yô, ka zange u henen kwagh er Yehova nahan ga, kpa gema ka ican ga cii u henen kwagh er tar ne nahan.

 4. (a) Aluer se de ser tar ne u kôôm mhen wase yô, ka nyi ia ere? (b) Ka nyi se lu henen ken ngeren nee?

⁴ Kpa aluer se de ser tar u kôôm mhen wase yô, se hingir u wan ayol a ase ikyo tseegh, shi se soo u lun sha tseeneke wase, eren kwagh u a doo se cii. (Mar. 7:21, 22) Sha nahan yô, gba hange hange u se lu a mhen u “Aôndo,” a lu u “ior” ga. Ngeren ne una wase se u eren kwagh ne. Se lu timen fan er i hii ve i doo u se henen kwagh er Yehova nahan; man er kwagh la i lu u yangen se u eren kwagh sha ishima yase ga, kpa i lu sha ci u mtsera wase yô. Shi ngeren ne una tese se er se palegh mhen u taregh, sha er tar ne ua kôôm mhen wase ga yô. Ngeren u dondon la di una wase se u kaven mhen u Yehova sha akaa kposo kposo shi una tese se er se gema mhen wase sha er una zua sha u Yehova la yô.

 5. Er nan ve mbagen ve lumun ér or môm nana kôôm mhen shin mnenge ve ga?

⁵ Mbagen mba soon ér or môm nana kôôm mhen ve shin mnenge ve ga. Ka ve kaa ér: “Mo m henen kwagh iyol yam.” Inja na yô, ka ve vea tsua kwagh u ve soo ye, shi ve nenge ér mba a ian i eren nahan kpaa. Ve soo ér or a tese ve kwagh u vea er ga, i de ve vea eren ishima ve.a

 6. (a) Ka ian i eren nyi Yehova a ne se? (b) Ian i i ne se la ngi a ikighir shio?

⁶ Doo u se fa ser aluer se mba henen kwagh er Yehova nahan kpa, ngura tese ér se kera lu a mnenge wase sha kwagh ga ze. Er i pase ken 2 Mbakorinte 3:17 nahan, “hen ape Jijingi u Ter A lu yô, ikyangenev mbi her ga.” Se mba a ian i lun or u se soo u lun la. Se fatyô u tsuan akaa a se soo kua akaa a a doon se u eren la. Kape Yehova a gbe se je la. Kpa kwagh la tese ér ian yase la ngi a ikighir ga ze. (Ôr 1 Peteru 2:16.) Kpa ka a hiden sha kwagh u tsuan kwagh u a lu u vough man u vough ga la yô, Yehova soo ér se dondo mhen na ken Mkaanem nam. Nahan kwagh ne tese ér ka kighir see, shin ka iwasen yase?

7, 8. Aluer se mba henen kwagh ér Yehova nahan yô, kwagh la tese ér Yehova ngu kighir se ga nena? Tese ikyav.

⁷ Se tese ase ikyav nahan. Mbamaren ka ve nôngo kpoghuloo ve tese ônov vev anza a dedoo. Alaghga vea tese ve ieren i mimi kua tom u eren kpoghuloo man ieren i wan mbagenev ikyo. Kwagh ne tese ér mbamaren mbara mba kighir mbayev mbaraa? Ei. Gbenda u ve lu yesen ve la, ka u wan ve agoyol sha er vea va lu ior mba injaav shighe u vea gande yô. Shighe u mbayev mbara vea va gande vea kera lu hen ya ga la, vea fatyô u tsuan kwagh u ve soo cii. Aluer ve soo u dondon anza a dedoo a yange mbamaren vev tese ve la yô, ka keng vea hemba tsuan akaa sha inja shi vea vaa afanyô ga cii. Sha nahan yô, vea palegh mbamzeyol kua ishimanyian i ma ve nyer ker la.

⁸ Yehova soo ér i kpe mbayev nav iyol er ormaren u injaa ka nan soo ér i kpe mbayev mba nan iyol nahan. (Yes. 48:17, 18) Nahan a na se akaawan a sha kwagh u aeren a injaa kua gbenda u se eren kwagh a mbagen la. A soo ér se kav mhen na sha ambaakaa la shi se dondon mhen na la. Kwagh la tese ér Yehova ngu yangen se u eren kwagh sha ishima yase ga; ka sea er nahan yô, se hemba henen kwagh sha inja. (Ps. 92:5; Anz. 2:1-5; Yes. 55:9) Ka sea henen kwagh er Yehova nahan yô, kwagh la a wase se u tsuan akaa a a na a saan se iyol yô, shi i lu a sha ishima yase kpaa. (Ps. 1:2, 3) Mimi je, ka sea henen kwagh er Yehova nahan yô, se zua a mtsera sha igbenda kpishi!

9, 10. Ka nyi i tese wang ér mhen u Yehova hemba mhen u taregha?

⁹ Ityôkyaa igen i i ne ve ka i sar mbacivir Yehova u henen kwagh er un nahan yô, mhen u Aôndo la hemba mhen u tar ne ica je. Tar ne ka u wa ior kwagh sha kwagh u aeren a dedoo man kwagh u msaanyol u hen tsombor man tom uke kua sha akaa agen kposo kposo ken uma. Akaawan a taregh ne kpishi nga zough sha mhen u Yehova ga. Ikyav i tesen yô, tar ne ka u taver ior ishima ér ve veren mtsera ve hiihii. Shi ka u soo ér ior ve nenge ijimba i eren ér ka kwaghbo ga. Tseegh ga, shi ka u kaa a ior ér vea fatyô u paven ivaa shin paven ya sha hanma ityôkyaa cii, ka nahan ve vea zua a msaanyol ye. Akaawan angara nahan cii zua sha kwagh u Ruamabera a tese ga. Nahan kwaghwan u taregh hemba ngun a inja sha shighe wase ne a u Bibilo?

¹⁰ Yesu yange kaa ér: “Mfe zua a ishô sha aeren a na.” (Mat. 11:19) Tar ne za ikyura kpishi sha iwavaren; nahan cii kpa, u fatyô u been a mbamzeyol er ityav mbi nôngon man kwagh u mbavia a mbavia shin ifer nahan ga. Man akaa ne ka a yange ior u zuan a msaanyol. Hide di sha kwagh u tar u nengen ijimba i eren beelee la di ye? Mbagenev kpishi nenge ér kwagh ne vihi icombor shi na ior zua a iangev shi ve nyôr ken mbamzeyol mbagen kpaa. Nahan kpa, Mbakristu mba ve lu a mnenge u Yehova la yô, kwagh la wase icombor ve shi saan ve iyol. Kpa ka cii la ga, mba zough a iangev mbi ior ve tee sha ijimba i eren la ga, shi mba ken bem a mba ve civir Aôndo imôngo la tar sha won cii. (Yes. 2:4; Aer. 10:34, 35; 1 Kor. 6:9-11) Kwagh ne tese ér mhen u Yehova hemba u tar ne zengaa ga zee?

11. Ka an Mose yange de ér nana kôôm mhen naa, man lu nyi i due kere?

¹¹ Mbacivir Yehova mba sha ayange a karen la fa er mhen u Yehova a hembe cii yô. Ikyav i tesen yô, yange i tese Mose “mfe u Mbaigipiti cii,” nahan kpa a sôn Yehova ér a na un “ishima i fan kwagh.” (Aer. 7:22; Ps. 90:12) Shi yange zamber a Yehova kpaa ér: “Ma U shi tesem igbenda You.” (Eks. 33:13) Er Mose de ér Yehova a kôôm mhen na yô, Yehova er tom a na sha igbenda i vesen sha u kuren awashima Na, shi Ruamabera ôr kwagh na sha icivir nahan ér ka or u lun a jighjigh u nan u kpiligh iyol.—Heb. 11:24-27.

12. Mnenge u apostoli Paulu yange a har sha nyi?

¹² Apostoli Paulu yange lu or u lu a mfe kpishi shi hen takerada yô; a hemba kpa Paulu fa u lamen ijô ihiar. (Aer. 5:34; 21:37, 39; 22:2, 3) Nahan cii kpa, yange a hide sha kwagh u a lu u vough man u vough ga la yô, Paulu a venda u dondon mhen u taregh. Yange a nôngo ér mhen na a zua sha kwagh u Ruamabera a tese la. (Ôr Aerenakaa 17:2; 1 Mbakorinte 2:6, 7, 13.) Kwagh la na yô, Paulu er tom na kure doo doo; lu masen veren ashe keghen injar i una zua a mi, ia lu gbem sha won la.—2 Tim. 4:8.

13. Ka an i lu tom u nan u nôngon ér mhen wase a zua vea mhen u Yehova?

¹³ Sha mimi yô, mhen u Aôndo hemba u tar ne ica je. Aluer se mba henen kwagh er Yehova nahan yô, se zua a msaanyol u hemban cii shi se za ikyura kpaa. Kpa Yehova una kighir se ér saa se lu a mhen na ga. “Wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” kighir ior tesen ve gbenda u vea henen kwagh ga, mbatamen kpa mba kighir or ga. (Mat. 24:45; 2 Kor. 1:24) Kpa hanma Orkristu cii, ka tom u nan iyol i nan u nôngon ér mhen u nan a zua vea mhen u Aôndo. Nahan se er kwagh ne nena?

14, 15. (a) Aluer se soo u lun a mhen u Yehova yô, ka nyi i gbe u se gbidyen kwar sha mi? (b) Er Mbaromanu 12:2 a tese nahan, gba u se palegh mhen u taregh sha ci u nyi? Tese ikyav.

¹⁴ I wa se kwagh ken Mbaromanu 12:2 ér: “De hingir nen inja i môm a tar ne ga, kpa i̱ gema ne sha mgem u he u mhen wen sha er né kav er ishima i Aôndo i lu yô man kwagh u a doo man a kom u rumun un man shi a lu vough la kpaa yô.” Mkaanem mara tese ér aluer ka nyityôkwagh je yange i lu kôôm mhen wase kpa, er se va hen mimi ne, se fatyô u nôngon henen kwagh er Aôndo nahan. Ka mimi, akaa a a er se ken uma la ka a bende a gbenda u se henen kwagh yô, shighe gen di i lu marami wase. Nahan cii kpa, mhen wase una fatyô u geman. Shi ka kwagh u se ver ishima sha mi la ngu a kar a ya tor ken mhen wase ye. Aluer se mba gbidyen kwar sha mhen u Yehova yô, se kav er mnenge u Yehova a lun u vough sha hanma shighe yô. Kwagh la maa una na a sar se u henen kwagh er un nahan.

¹⁵ Kpa fa wer, cii man se gema mhen wase, se hii u henen kwagh er Yehova nahan yô, saa se kera lu “inja i môm a tar ne ga” shin se palegh mhen u tar ne. Inja na yô, gba u se de u nengen shin ôron shin ungwan akaa a a zough sha mhen u Aôndo ga la. Se fatyô u tesen ikyav i kwagh ne sha kwaghyan, ka nahan ve se kav er kwagh ne a lu hange hange ye. Alaghga or a soo u lun gbang gbang shi taver iyol nahan nana hii u yan kwaghyan u dedoo. Kpa aluer nan ngu nungwan kwaghyan u a vihi nahan shi a wase nan kpa? Kape se kpa aluer se mba nôngon u henen kwagh er Yehova nahan shi tôôn mhen u taregh nungwan sha mi ve a wase se ga je la.

16. Ka nyi i gbe u se kura iyol yase sha er se palegh i?

¹⁶ Se fatyô u palegh mhen u taregh elegh eleghe? Ei, se fatyô u undun tar ne yemen za lun ijiir igen ga. Sha nahan yô, se fatyô u palegh mhen u taregh sha hanma gbenda cii ga. (1 Kor. 5:9, 10) Ka sea due kwaghpasen kpa se tagher a ior mba ve lu a mhen u taregh shin ve ne jighjigh a atesen a aiegh yô. Nahan kpa, aluer ka u se fatyô u palegh ma mhen u taregh ga kpa, ngula tese ér gba u se lumun a mi ga. A gba u se hen u vendan mbamhen mba ve suen awashima u Satan la fese, er Yesu nahan. Shi se fatyô u kuran ayol ase; se palegh u tôvon mbamhen mba taregh ityô sha er se zer tagher a mi ga yô.—Ôr Anzaakaa 4:23.

17. Ka sha nyi igbenda nahan se fatyô u palegh u tôvon mhen u taregh ityôô?

¹⁷ U tesen ikyav yô, gba u se wa ikyo shighe u se lu tsuan azende ase a kôôsôô yô. Bibilo ta se icin ér aluer se mba lun imôngo vea ior mba ve civir Yehova ga yô, se gema henen kwagh er ve nahan. (Anz. 13:20; 1 Kor. 15:12, 32, 33) Shi doo u se wa ikyo shighe u se lu tsuan iemberyolough yô. Aluer se palegh iemberyolough i i tese kwagh u akaa cii gba duen abu la shin i i tese ipila shin ijimba yô, mayange se hôngor mhen wase a mhen u “yisan kwaghfan u Aôndo” la ga.—2 Kor. 10:5.

18, 19. (a) Er nan i gbe u se wa ikyo sha er se palegh mhen u taregh zum u i lu samber a mi sha igbenda i i lu bong ga laa? (b) Ka mbampin mba nyi i doo u se pine ayol ase, man ka sha ci u nyi?

¹⁸ Shi gba u se nôngo u kaven mhen u taregh shi vendan un zum u i ve a mi sha gbenda u bong ga kpaa. U tesen ikyav yô, alaghga a ôr kwagh ken abaver sha gbenda u u sue mbamnenge mba patii yô. Gayô a lu kwagh u suen akaa a tar u lu zendan a ityô shi i nengen ér nga kwagh la. I gber ityakerada shi i er ufiim mbagen sha u samber a ieren i veren “iyol you hiihii” shin veren “tsombor hiihii” la. Ka i tese ker ér ieren ne ka i injaa, i doon tsung shi ka i vough je kpaa. Kpa mnenge ne zua vea u Bibilo ga. Bibilo kaa ér saa Yehova una hemba doon se ishima a hanma kwagh ugen ve, a saan se kua tsombor wase cii iyol sha mimi ye. (Mat. 22:36-39) Shi alaghga ukwaghalôm mbagen mba i te mbayev la vea lu mba bov ga, kpa vea gema a lu tesen mbayev ér ijimba ka kwaghbo ga.

¹⁹ Kwagh ne maa tese ér ka kwaghbo u eren iemberyolough i dedoo ga. Nahan je kpa doo u se pine ayol a ase ser: ‘Ka m kav ityesen i taregh shighe u i lu tesen i sha gbenda u bong ga kpa? M ngu kuran iyol yam kua mbayev av sha er se palegh u nengen akaa agen sha televishen shi se palegh u ôron ityakerada igen kpa? Ka m wase mbayev av u lun a mnenge u Yehova sha kwagh sha er mhen u taregh u ve lu nengen a mi shi ungwan la una kôôm ve ga kpa?’ Aluer se kav mkposo u a lu hen atô u mhen u Yehova a mhen u taregh la yô, se palegh u hingir “inja i môm a tar ne.”

20. Ka an i gbe u nana tsua mhen u una kôôm se?

²⁰ Umbur wer ajiir nga ahar tseegh a se zough a mfe shin kwaghwan u se fatyô u dondon yô: Ka hen Yehova man tar u u lu sha ikyev i Satan ne. Nahan ka kwaghwan u han se lu den ser a kôôm se? Mlumun yô, ka u se tsough la. Aluer se tsua mhen u tar ne yô, ka tar ua kar a lu kôôm mhen wase ye. Kwagh la una na mnenge wase kua ieren yase cii ia lu sha akaa a iyolough tseegh. Ka nahan ve i gbe hange hange u se wa ikyo sha akaa a se henen ken ishima la ye.

21. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren u dondon laa?

²¹ Er se hen ken ngeren ne nahan, aluer se soo ser se henen kwagh er Yehova nahan yô, gba u se palegh di u veren ishima sha akaa a a fatyô u hôngor mhen wase la tsô ga. Gba u se gbidyen kwar sha mhen u Aôndo shi se nôngo kpoghuloo se kpa se lu a mhen na la. Ngeren u dondon ne una tese se er se er kwagh ne yô.