Za Nen Hemen U Eren Sha Akaa A Ne Hen La

“Man akaa a ne hen her a mo man ne ngohol man ne ungwa man ne nenge a mi ken mo yô, ka a je eren nen a, man Aôndo u bem Una lu a ven ye.”—MBAFILIPI 4:9.

 1, 2. Bibilo ngi kôôm uuma mba ior sha tar jimin cii mba ve senge ér mbá mbacivir Aôndo la jee? Na mpase.

“KWAGHAÔNDO Ngu Dumbur a Dumbur, kpa Inja i Vough yô, Ngi Gban a Gba Ijime.” Itinekwaghôron i ken antakerada u tôôn abaver u i yer ér Emerging Trends ne savôron kwaghtôvon u i tôv ken tar u United States cii i zough a mi la. Ikyav tese ér tar la nenge a mseer u ior mba zan côôci ve lu seer a seer la, nahan ú kaa ér kwaghaôndo ngu tamen kwagh ken uuma vev. Nahan kpa, ibaver la za hemen ér: “Er ingyeghior ne i lu seer a seer nahan je kpaa, ior mba ken Amerika kpishi mba gban a gba ahon ér kwaghaôndo ngu benden a uuma mba iorov asange asange man ityô jimin cii sha gbenda u wasen ga.”

² Mlu u akaa a lu nahan ne ka hen tar môm tseegh tsô ga. Sha tar cii, ior kpishi mba ve senge ér ve lumun a Bibilo shi mba ior mba civir Aôndo la lumun ér Ruamabera a kôôm uuma vev sha ma gbenda u wasen môm kpaa ga. (2 Timoteu 3:5) Orhemen kweior ú gen ú timen sha akaa kaa ér, “se tôô Bibilo ngi se kwagh u vesen, kpa sha gbaa u veren shighe jighilii ôron i̱, timen ken i̱ shi yaren tom sha mkaanem ma i̱ la yô—hingir kwagh u tse.”

 3. (a) Bibilo ngi i bende a mba ve hingir Mbakristu mba mimi la nena? (b) Mbadondon Yesu mba yaren tom sha kwaghwan u Paulu u i nger ken Mbafilipi 4:9 la nena?

³ Nahan kpa mlu u Mbakristu mba mimi yô ngu kposo. Myar u yaren tom a kwaghwan u Mkaanem ma Aôndo la va a mbamgem ken mbamhen vev man ieren ve. Shi ior mbagen mba ngôôr nengen a aeren a he a ve tesen la ga. (Mbakolose 3:5-10) Hen mbadondon Yesu yô, Bibilo ngi ve er takerada u kwagh a gbe sha ú ga ve i gem ú i penda ape veren ityakerada ihyundu i lu tan sha ú la nahan ga. Ka nahan man Paulu kaa a Mbakristu mba ken Filipi la ér: “Man akaa a ne hen her a mo man ne ngohol man ne ungwa man ne nenge a mi ken mo yô, ka a je eren nen a, man Aôndo u bem Una lu a ven ye.” (Ka se se nger i yier ye; Mbafilipi 4:9) Mbakristu mbá eren kwagh u a hembe di u ngohol mimi u Mkaanem ma Aôndo la. Mbá eren sha kwagh u ve hen la, mbá ze hemen u yaren tom a kwaghwan u Bibilo—ken tsombor man sha ijiir tom man ken tiônnongo man sha akaa agen a ve eren ken uma ve cii.

 4. Hii nan ve i lu kwagh u taver u eren sha atindi a Aôndo?

⁴ Ka zange u eren sha atindi a Aôndo man akaawan a na la ga. Se mba ken tar u ú lu sha ikyev i tahav mbu Satan Diabolo, un u̱ Bibilo i yer un ér “aôndo u tar u ainge” ne. (2 Mbakorinte 4:4; 1 Yohane 5:19) Nahan yô, ka hange hange u se kura ayol a ase sha nyityô kwagh i ia yange se u dondon gbenda u mtil u tilen sha mimi sha ishigh ki Yehova Aôndo la. Se lu mba tilen sha mimi nena?

‘Kwaghôron u Dedoo A̱ Lu Ne Ikyav’ i Zan sha Mi

 5. Ikyav i mkaanem ma Yesu ma: ‘Tôô kon u mtsaha ayange ayange’ la ér nyi?

⁵ Gbenda ugen u eren sha kwagh u se hen la yô, ka u suen mcivir u mimi la sha mimi shighe u se tagher a ahendan sha ikyev i mbananjighjigh ga la. U lun a ishima i taver la kua iniôngon kpa sha mi. Yesu kaa ér: “Aluer anti or a sar nan pe van a Mo ityô yô, nana̱ nyiman iyol i nan, nana̱ tôô [kon u mtsaha] u nan ayange ayange, nana̱ dondo sha a Mo.” (Luka 9:23) Yesu kaa ér se dondo un sati môm shin uwer môm shin inyom i môm tseegh tsô ga. Kpa á kaa ér: ‘Tôô kon u mtsaha ayange ayange.’ Mkaanem nam man tese ér mlu u se lu mbahenen la ka kwagh u ken uma wase u sha anshighe kpuaa tsô, shin ka mcivir u una lu nyian, kper maa una kar kera ga. Inja i u suen mcivir u mimi la sha mimi wase cii yô, ka u se zan hemen u taver ishima sha gbenda u se tsough la shin aluer nyityô kwagh ia er je kpaa. Se er kwagh ne nena?

 6. Ikyav i kwaghôron u dedoo u Mbakristu mba sha derianyom u hiihii hen sha ikyev i Paulu la lu nyi?

⁶ Paulu taver Timoteu, or u eren tom a na imôngo la ishima ér: “Kwaghôron u dedoo u u zough a mi hen mo yô, a̱ lu u ikav i zan sha mi sha kwagh u jighjigh u nan man dooshima u ken Kristu Yesu” la. (2 Timoteu 1:13) Ikyav i kwaghôron u Paulu ne ér nyi? Ishemberti i “ikav” i ken zwa Grika i̱ i tér i̱ heen ne inja i i̱ kpôô kpôô yô ka kwagh u or u kperan akaa nan kper a lu hila tsô la. Shin er kwagh u i hila kpera ne a tese hanma kwagh ga nahan kpa, kwagh kperan ne ngu a lu a ihiange i tesen ikighir, sha er or nana fatyô u kenger sha mi kaven kwagh shon u i lu kperan la jimin cii yô. Kape ikyav i kwagh u mimi u Paulu tese Timoteu man mbagenev la kpaa lu sha u nan mlumun sha hanma mpin jighilii ga je la. Nahan kpa, ityesen ne jimin cii lu a akav a tesen kuman vough—lu er ka ihiange i tesen ikighir nahan—sha er mbaasemaamimi vea fatyô u kaven kwagh u Yehova soo la yô. U ve eren kwagh u doon Aôndo ishima yô, gba u vea za hemen u dondon ikyav i kwagh u mimi, sha u eren sha kwagh u ve hen la.

 7. Mbakristu vea var a ikyav i kwaghôron u dedoo ne nena?

⁷ Sha derianyom u hiihii la, amba a ior er Himeneu man Alekesander man Filetu nahan, due a mbamhen mba ve zua sha ‘kwaghôron u dedoo u a lu ikyav’ la ga. (1 Timoteu 1:18-20; 2 Timoteu 2:16, 17) Lu u Mbakristu mba tsuaa mbara vea palegh u gban ken to u hônon u ior mba undun mimi mbara nena? Lu sha u timen ken ungeren mba i ne i nger la shi yaren tom sha mi ken uuma vev. Ior mba yange ve dondo ikyav i Paulu man ior mbajighjigh mbagen mbara cii yange ve fatyô u kaven shi vendan nyityô kwagh i i kaha kposo a ikyav i mimi i í tese ve la. (Mbafilipi 3:17; Mbaheberu 5:14) U yange ma ve nyôr iyol ken ‘anyimanakaa shi sendegh kwaghôron sha asemberakaa a ôron’ la yô, ve gema ve za hemen u taver a taver ken mcivir u civir Aôndo la. (1 Timoteu 6:3-6) Ka se er kwagh u yange ve er la vough zum u ka sea za hemen u eren sha mimi u se hen la yô. Ka kwagh u taver jighjigh u nan kpishi u nengen ér ior umiliôn mba ve lu civir Yehova tar sha won cii la ve kôr ave gban gban sha ikyav i mimi u Bibilo i ve hen la.—1 Mbatesalonika 1:2-5.

Venda “Ukwaghhir”

 8. (a) Satan nôngon u timin jighjigh u nan wase ainge nena? (b) Ka icintan i nyi Paulu a te ken 2 Timoteu 4:3, 4?

⁸ Satan ka a nôngo u vihin mtil sha mimi wase la sha u lôôn akperan a tan sha kwagh u i tese se la ken asema ase. Er lu sha derianyom u hiihii la nahan, nyian ne kpaa kape ior mba undun mimi man mbagenev ve lu keren u timin jighjigh u nan u ior mbaishôôv je la. (Mbagalatia 2:4; 5:7, 8) Ashighe agen yô ka ve yar tom a mba nan abaver sha u samber a abaver a geseghee shin eren mbaaie sha aeren man mbaawashima mba ior mba Yehova. Paulu ta icin ér mbagenev vea kaha a undu mimi. Á nger ér: “Shighe ngu van u ior vea kera fatyô u veren ato sha ityesen i dedoo ga, vea kohol mbatesen kpishi sha asaren a ve ayol a ve sha ci u ato vande ngiligh ve yô. Vea tôô ato a ve sha kwagh u mimi la kera vea gema vea ver sha ukwaghhir”—2 Timoteu 4:3, 4.

 9. Lu nyi alaghga Paulu lu ôron kwagh sha mi shighe u ôr kwagh tér “ukwaghhir” laa?

⁹ U yange mbagenev ma ve dondo ikyav i kwaghôron u dedoo la yô, gema lu “ukwaghhir” hemba doon ve u ungwan ye. Ukwaghhir mban lu nyi? Alaghga tsô Paulu lu ôron kwagh u ukwaghhir mba doon ungwan inja er mba ken takerada u ukwaghhir ú Tobit la nahan.a Shi alaghga ukwaghhir mban ne yange kua abaver a aiegh a gban samber a mi sha zwa nyohon man mbaahaba mba keren kpaa. Heela tseegh ga, alaghga mbagenev—“asaren a ve ayol a ve”—yange na yô ior mba yange ve waan atindiakaa a Aôndo ikyo ga shin ve gban ahôn sha mba ve hemen tiônnongo la tsugh ve sha ayom. (3 Yohane 9, 10; Yuda 4) Aluer mbaagbe mbara yange vea kua nyityô kwagh ker je kpaa, mbagenev yange ve hemba soon icugh a mimi u Mkaanem ma Aôndo. Ica i gbe ga tsô, ve de u eren sha akaa a ve hen la, man kwagh ne lu u gban ve iwan ken jijingi.—2 Peteru 3:15, 16.

10. Ka nyi man nyi nahan i̱ lu ukwaghhir mba sha ayange a se nee, man Yohane ta iwanger e̱r i gbe u se lu sulaa nena?

¹⁰ Aluer se mba tôvon shi se mba heren a her akaaôron a se ungwa man kwagh u se ôr la yô, se palegh u gban ken to u hônon u ukwaghhir mba nyian ne. Ikyav i tesen yô, mba nan abaver mbá gbe uwer u samber a aeren a dang ga. Ior kpishi sue ityesen i nyiman Aôndo shin vendan shalegh shalegh ér ngu ga la. Ior mbapuunakaa kpoghuloo huna kwagh u Bibilo i kaa ér ka Aôndo a ne i nger i̱ la. Shi ior mba undun mimi mba sha ayange ne mba zan hemen u nôngon sha u vea lôô ivor i akperan a tan ken Mbakristu sha er vea tim jighjigh u nan ú ve ne la yô. Apostoli Yohane ta icin sha imba kwaghbo shon u yange uprofeti mbaaiev due a mi sha derianyom u hiihii la ér: “Ne mbadoon mo ishima, de kera gbe nan nen hanma jijingi jighjigh tsô ga, kpa kar nen ujijingi, shin ka her Aôndo ve dugh jeou? Gadia mbaprofeti mba aiev kpishi due, mba zenden sha won.” (1 Yohane 4:1) Nahan ka u se lu sulaa.

11. Ka gbenda môm u nyi se lu a mi u karen fan ser se mba ken jighjigh u nana?

¹¹ Paulu nger kwagh sha ikyaa ne ér: “Kar nen ayol a en sha u né fa aluer nea lu ken jighjigh” yô. (2 Mbakorinte 13:5) Apostoli taver se ishima ér se za hemen u karen ayol a ase sha u se fa aluer sea lu eren sha atesen a Mbakristu cii yô. A gba u se time sha mlu wase sha u eren msen kpoghuloo, aluer ato nga ngirigh se u keghen ato a ior mba kwagh a kom ve ga la yô. (Pasalmi 139:23, 24) Ishima ka i mgbegha se u keren ibo i ior mba Yehovaa? Aluer ka nahan yô, hii nan ve i lu nahana? Ma or ôr mkaanem shin er kwagh u vihin se ishima? Aluer ka nahan yô, se mba sôron akaa sha gbenda u vough er i gbe u se er la kpa? Nyityô ican i se lu yan ken tar ungun cii ka di hila tsô. (2 Mbakorinte 4:17) Shin aluer ka ken tiônnongo je se tagher a ameen agen je kpa, a er nan ve se de u civir Aôndo sha wono? Aluer ma kwagh na se gbev mbu nôngon yô, hemba kan a inja u se nôngon sha afatyô wase cii ser se sôr ikyaa la nahan se gema i se wa sha ikyev i Yehova gaa?—Pasalmi 4:4; Anzaakaa 3:5, 6: Mbaefese 4:26.

12. Ior i Berea ver se ikyav i dedoo nena?

¹² U se lun a ieren i puun a puu kwagh la yô, de se lu nen a mnenge u vough u ken jijingi sha mkaanem ma se zough a mi ken kwaghhenen u sha tseeneke man ken mbamkombo mba tiônnongo la. (1 Mbakorinte 2:14, 15) Shi hemba kan a inja u lun a ieren i ior i Berea mba sha derianyom u hiihii mba ve timen ken Ruamabera vighe vighe la, aa u gban akperan sha Mkaanem ma Aôndo la! (Aerenakaa 17:10, 11) Nahan de se er nen sha kwagh u se hen la, se gema nen ijime a ukwaghhir se var nen ken mimi.

13. Ka nena alaghga se lu samber a ukwaghhir sha mfe wase ga?

¹³ Kwaghhir ugen kpa ngu u i gbe u se kura iyol yase sha mi yô. Akaaôron a doon ungwan nga kpishi aa i lu samber a mi sha washika u i tindin a mi sha kômputa u i yer ér E-mail la. Gba u se lu sulaa sha amba a akaaôron la, hemban cii yô aluer se fa pe mkaanem ma shon ma dugh jighilii ga yô. Aluer Orkristu u nan lu a ieren i dedoo nan tindi a ma vàndè-èrèn shin ma kwaghôron je kpaa, alaghga or shon la nana fa kwagh la jighilii ga. Ka nahan ve i doo u se lu sulaa sha u ôron shin tindin ior a ilyoho i se fe kwagh u i̱ i kom se ga la ye. Aluer se er nahan yô se kera soo u zeren ôron “ukwaghhir mba dang dang” la ga. (1 Timoteu 4:7) Shi er i gbe u se ôron kwagh u mimi a hanma or yô, se lu eren kwagh u dedoo sha u yangen nyityô kwagh u una mgbegha se u samber a abaver a aiegh sha mfe wase ga la.—Mbaefese 4:25.

Mbamtsera Mba Ve lu sha u Dondon Mimi Ityô La

14. Ka mbamtsera mba nyi ve lu sha u eren sha akaa a se hen ken Mkaanem ma Aôndo laa?

¹⁴ U se eren sha akaa a se henen ken kwaghhenen u sha tseeneke man ken mbamkombo mba Mbakristu la una va se a mbamtsera kpishi. Ikyav i tesen yô, alaghga sé kav ser mlu wase vea mbananjighjigh a vese la ngu a za i doo kpen kpen. (Mbagalatia 6:10) Shighe u se er sha atindiakaa a Bibilo yô, mhen wase una hemba doon a doo cii. (Pasalmi 19:8) Heela tseegh ga, u se eren sha kwagh u se hen la una na se “hingir kwagh u hweegh” shi se urugh mbagenev se va a ve ken mcivir u mimi.—Titu 2:6-10.

15. (a) Gumkwase ugen kange ishima e̱r shiada ken makeranta nena? (b) Ú hen nyi sha vàndè-èrèn nee?

¹⁵ Igyumior kpishi ngi ken Mbashiada mba Yehova i í lu eren sha kwagh u ve hen ken Bibilo i henen i sha tseeneke man ityakerada i Mbakristu kua mze u zan mbamkombo mba tiônnongo nduuruu la. Ieren i dedoo ve la ngi i er shiada u kpilighyol hen atica man mbayev makeranta mba ve henen makeranta a ve imôngo la. (1 Peteru 2:12) Nenge ase sha kwagh u Leslie, wanyekwase u lun anyom 13 u ken tar u United States la. Á kaa wener, kera yô ka i taver un u lamen a akar a na a ken makeranta la sha kwagh u un ne jighjigh a mi yô, kpa yan igen yô, kwagh kôr gema. “Klase cii lu ôron e̱r ior ve keren igbenda i teen ior akaa yô. Gumkwase ugen kende uwegh sha maa tese ikyav sha Mbashiada mba Yehova.” Er Leslie lu Orshiada yô, gema er nena sha kwagh ne? Á kaa ér, “m sue jighjigh wam u nan, m fa doo doo je mer lu kwagh u kpiligh hanma or iyol, sha ci u kera yô, m luun ving ken makeranta.” Lu nyi i va ken vangertiôr u Leslie la? Leslie kaa ér: “Er wanye makeranta la lu a mbampin mbagenev mba pinen yô, m na un antakerada man trak.” Nenge er Yehova una ember zum u igyumior i í er sha kwagh u ve hen la ve kange ishima u eren shiada ken makeranta sha wono!—Anzaakaa 27:11; Mbaheberu 6:10

16. Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo wase Gum kwaseshiada ugen nena?

¹⁶ Ikyav igen yô, ka sha kwagh u Elizabeth. Hii shighe u lu anyom ataankarahar man shighe u lu ken makeranta u kiriki la cii, wanyekwase ne una lu a kwaghôron ken Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo yô, á lôhô atica na ér ve va ken Iyol i Tartor. Ma tica u nan fetyô u van ga la, shighe u a due makeranta yô, Elizabeth a lu ken makeranta a ôr kwaghôron la nan ungwa. Ken inyom i masejime i Elizabeth una bee kôleeji la, yange nger ibaver sha mbamtsera mba Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo shin takerada kuma upeeji pue nahan, been yô, tile sha ishigh ki atica anyiin ôr ve ungwa. Shi i lôhô un ér a tese ikyav i Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo la, nahan tsua itinekwagh i i kaa ér, “Er Nan Aôndo a Ne Aferakaa Iana? la. Elizabeth zua a mtsera sha ityesen i Mbashiada mba Yehova ve tesen ken Makeranta u Henen Tom u Hemen u Aôndo la. Ngu môm ken igyumukase kpishi i Mbakristu i í lu wuese Yehova sha u eren sha akaa a ve hen ken Mkaanem nav la.

17, 18. (a) Ka kwaghwan u nyi Bibilo i we sha kwagh u ieren i mimi? (b) Ieren i mimi i Orshiada ugen yange i bende a orgen nena?

¹⁷ Bibilo wa Mbakristu kwagh ér ve zenden tsembelee sha akaa cii. (Mbaheberu 13:18) Ieren i sha anyighe ia fatyô u vihin ikyaryan yase a mbagenev man hemban cii yô, vea Yehova iyolna. (Anzaakaa 12:22) Ieren yase i mimi ngi i tese tseer tseer ér se mba eren sha akaa a se hen la, man i̱ mgbegha ior kpishi u lun a iwuese sha Mbashiada mba Yehova.

¹⁸ Nenge ase sha kwagh u orshoja ugen u i yer un ér, Phillip la. Yange hungur takerada u dughun inyaregh ken bam u i we uwegh shimi kpa i nger iyenge inyar ga yô mape, umbur ga zan zan i va kar hiden un a mi ken imbulugh. Lu Orshiada ugen zua a takerada u dughun inyaregh ken bam la ye, i nger kwagh kpuaa i var sha mi ér, ka atesen a kwaghaôndo a ne ve or u á zough a takerada u dughun inyaregh ken bam ne á hidi a mi ye. Yange kpiligh Phillip iyol kpishi. Á kaa ér: “Nenge ma i dughum inyaregh ₦1,051,200 ci ca cii sha wono!” Kpa kwagh er lan un ishima yô, sha shighe ugen la i ii un idyer ken côôci. A shi nan kpa a lu ma or u nan fe un nan ii idyer na la ye, kpa or u á gem a fe nan ga la gema hide un a takerada u dughun inyaregh ken bam u u kom inyaregh Naira udubu udubu yô! Sha kpôô yô, Mbakristu mba mimi mba ve Yehova Aôndo a iwuese!

De Gbe Uwer u Eren sha Akaa a Ú Hen la Ga

19, 20. Aluer se mba eren sha akaa a se hen ken Ruamabera la yô, se zua a mtsera nena?

¹⁹ Ior mba ve eren sha akaa a ve hen ken Mkaanem ma Aôndo la yô, mba sundan mbamtsera ngôgh. Orhenen Yakobu una kera kaa ga yô: “Or u nan kenger sha tindi u vough u a pasen se a toho la shi nan veren ishima yô, á saan nan iyol ken aeren a nan cii, gadia u ungwan kwagh yô, nan ngu or u kwagh hungur nan fefa ga, kpa nan ngu or u eren tom je.” (Yakobu 1:25) Een, aluer se er sha akaa a se hen ken Ruamabera la yô, se zua a msaanyol u mimi shi se fatyô u hemban wan ishima a mbamkighir mba uma mban. Kpa hemban cii yô, se zua a averen a Yehova man ishimaveren i uma u tsôron!—Anzaakaa 10:22; 1 Timoteu 6:6.

²⁰ Nahan yô, nongo sha afatyô wou cii za hemen u timen ken Mkaanem ma Aôndo. Kohol imôngo vea mbacivir Yehova hanma shighe cii, shi ver ishima sha akaaôron a i ne ken mbamkombo mba Mbakristu la. Eren sha kwagh u ú hen la, de gbe uwer mayange ga, nahan “Aôndo u bem Una lu a [we].”—Mbafilipi 4:9

[Footnote]

Baver We Kpa?

• ‘Ikyav i akaaôron a dedoo’ la kanyi, man se za hemen u eren sha mi nena?

• Ka “ukwaghhir” mba nyi i doo u se venda?

• Ior mba ve eren sha Mkaanem ma Aôndo la mba zough a mbamtsera mba nyi?

[Picture on page 15]

Mbakristu mba tsuaa mbara yange ma ve fatyô u palegh mtsum u ior mba undun mimi tsumen a ve la nena?

[Pictures on page 16]

Mbaabaver man Intanet man ior mba undun mimi mba ainge mban vea fatyô u van se a akperan a tan ken ishima

[Picture on page 17]

Ka kwagh u ibume je u samber a abaver a se tôv se fe kwagh u á ga yô

[Pictures on page 18]

Mbashiada mba Yehova mba eren sha kwagh u ve ôr ken Mkaanem ma Aôndo la sha ajiir a ve a tom man ken makeranta kua ma ijiir i ve lu cii