Akaaôron A Yesu Nga Ne Msaanyol
“[Yesu] unde sha uwo; . . . mbahenen Nav va her a Na. Tsô . . . A gba tesen ve.”—MAT. 5:1, 2.
1, 2. (a) Ka ken mlu u nyi nahan Yesu yange tese ityesen na i sha uwo laa? (b) Yange hii kwaghôron na nena?
KEN inyom i 31 la, Yesu mem u pasen kwagh ken Galilia sha er una za er iniongo i Paseka ken Yerusalem yô. (Yoh. 5:1) Been iniongo la hidi ken Galilia yô, a tsa eren msen hen tugh mbura ér Aôndo a̱ hemen un una tsua mbaapostoli 12. Sev mbu aven yô, ikpelaior kohol lu nengen er lu been ior angev yô. Un man mbahenen nav kua mbagenev mba ve lu a na imôngo la tema hen kpe woo, maa gba tesen ve kwagh.—Mat. 4:23–5:2; Luka 6:12-19.
2 Yange hii Ityesen na i sha Uwo la sha u pasen ve ér, or nana zua a msaanyol u mimi sha u yan ikyar i dedoo vea Aôndo. (Ôr Mateu 5:1-12.) Msaanyol ‘ka mkpeyol u ken ishima shin mlu u ken ishima u a ne iember yô, inja na yô, ka u ivin a iember.’ Mbamsaanyol mba utaankarunyiin mba Yesu a er kwagh ve la pase er i hii ve i saan Mbakristu iyol yô, man mba a inja nyian vough er yange ve lu a inja ken anyom a karen ken ijime er 2,000 la nahan. Se time ase nen sha msaanyol mban sha adondo adondo.
“Mba Kwagh a Gbe Ve sha Akaa a ken Jijingi La”
3. Inja i u kwagh u ken jijingi gban se ishima la ér nyi?
3 “Saan mba kwagh a gbe ve sha akaa a ken jijingi la iyol, gadia tartor u Sha ka u ve je.” (Mat. 5:3, NW ) “Mba kwagh a gbe ve sha akaa a ken jijingi” la, ka mba ve fe ér mba mbaibanave ken jijingi nahan i gba u Aôndo una hemen ve shi una zungwe ve mhôônom yô.
4, 5. (a) Saan mba kwagh u ken jijingi a gbe ve ishima la iyol sha ci u nyi? (b) Se kure isharen yase i ken jijingi la nena?
4 Saan mba kwagh u ken jijingi a gbe ve ishima la iyol, “gadia tartor u Sha ka u ve je.” Er mbahenen mba Yesu mba hiihii mbara yange ve lumun un ér ngu Mesiya yô, kwagh ne bugh ve gbenda u va hemen vea na ken Tartor u Aôndo. (Luka 22:28-30) Sea lu a ishimaverenkeghen i yan dyako vea Kristu sha shin va zuan a uma u tsôron shin tar ken paradiso sha ikyev i hemen u Tartor u Aôndo kpa, se fatyô u zuan a msaanyol aluer mimi je kwagh u ken jijingi gba se ishima shi se fa dedoo ser gba u se suur sha Aôndo yô.
5 Ka hanma or cii kwagh u ken jijingi a gbe nan ishima ga, mbagenev kpishi mba a jighjigh u nan ga shi uicighanmbaakaav gba ve kwagh ga. (2 Tes. 3:1, 2; Heb. 12:16) Akaa a i gbe u se eren sha u kuren mgbe wase u ken jijingi yô, ka u henen Bibilo kpoghuloo shi eren tom u geman ior hingir mbahenen ne sha gbashima shi zan mbamkombo mba Mbakristu hanma shighe.—Mat. 28:19, 20; Heb. 10:23-25.
“Saan” Mba Ve Zungu la Iyol
6. Mba ve “zungu” la ka unô, man “saan” ve iyol sha ci u nyi?
6 “Saan mba ve zungu la iyol, gadia á sur ve asema.” (Mat. 5:4) Ka ior mba shon “mba ve zungu la” shi “kwagh u ken jijingi a gbe ve ishima” kpaa ye. Mba zungu sha ci u mbamzeyol vev ga, kpa ka sha ci u asorabo a ve man mbamzeyol mba uumace mba ve lu vough ga, ve ve a mi la. Kpa, “saan” mba ve zungu la iyol sha ci u nyi? Saan ve iyol sha ci u ve na Aôndo man Kristu jighjigh, shi mba zough a ishimataver sha ikyar i dedoo i ve ye vea Yehova la.—Yoh. 3:36.
7. Doo u se nenge tar u Satan ne nena?
7 Se cii se mba zungu sha ci u akaabo a a dumbur shin tar u Satan ne kpa? Se mba nengen akaa a tar ne nena? Apostoli Yohane nger ér: “Akaa a a lu shin tar cii, isharen i iyolough, man isharen i ashee man ihyagh i uma ne, ka a Ter ga, ka a taregh tsô.” (1 Yoh. 2:16) Kpa, aluer se nenge ser, “jijingi u taregh” shin tahav mbu mbu lu hemen uumace mba ve lu paleghaa a Aôndo la mbu vihin mlu wase vea Yehova kure kure yô, se er nena? Aluer kwagh ngu nahan yô, se eren nen msen taveraa shi se henen Mkaanem ma Aôndo kpoghuloo shi se ker iwasen hen mbatamen kpaa. Nyityô mbamzeyol mba se lu tagher a mi cii kpa, aluer se za hemen u sôsom a Yehova yô, ‘ishima ia pever’ se shimi.—1 Kor. 2:12; Ps. 119:52; Yak. 5:14, 15.
“Saan Mba Ve Lu a Ishima i Legh Legh la Iyol”
8, 9. Inja i u lun ishima legh legh ér nyi, man saan ve iyol sha ci u nyi?
8 “Saan mba ve lu a ishima i legh legh la iyol, gadia tar ua lu dyako ve je.” (Mat. 5:5) U or lun “ishima legh legh” tese ér nan gba kera shin nan ngu or u eren kwagh sha atseregh ga. (1 Tim. 6:11) Aluer se mba ishima legh legh yô, se tese ieren ne sha u eren ishima i Yehova shi ngohol kwaghwan na kpaa. Shi ieren yase a mba se civir Aôndo a ve imôngo kua mbagenev ia tese ér se mba ishima legh legh. Ieren ne i̱ zua sha kwaghwan u apostoli Paulu a we se ne.—Ôr Mbaromanu 12:17-19.
9 Saan mba asema legh legh iyol sha ci u nyi? Yesu kaa ér “tar ua lu dyako ve je.” Ngu Orvesen u yan dyako i tar, sha u hemen u. (Ps. 2:8; Mat. 11:29; Heb. 2:8, 9) “Mbayandyako a Kristu imôngo” mbara kpa vea ya dyako i tar sha u hemen u. (Rom. 8:16, 17) Mbaasemaleghlegh mbagenev kpishi vea zua a uma u tsôron shin tar ne sha ikyev i hemen u Tartor u Kristu la.—Ps. 37:10, 11.
10. Aluer se mba ishima legh legh ga yô, kwagh la una bende a aan a tom a ma se zough a mi ken tiônnongo la kua mlu wase vea mbagenev nena?
10 Se lu nen ishima legh legh er Yesu nahan. Kpa aluer i fa se ér se mba ior mba eren nomor shin mba wan tswam di ye? Imba ieren la ia na ior vea palegh se. Aluer sar se u ma i ne se ityom ken tiônnongo man se mba a aeren ne yô, se kuma ga. (1 Tim. 3:1, 3) Paulu yange wa Titu kwagh ér a umbur Mbakristu mba ken Krete “ve̱ de lu mbanôngonnum ga, [kpa] ve̱ lu a ishima i legh legh ve̱ hide a ayol a ve ijime hen ior cii.” (Titu 3:1, 2) Nenge er imba ishima i legh legh la ia wase mbagenev sha wono!
Mba Ijen i Ker Ve sha “Kwagh u Perapera” Yô
11-13. (a) Ijen man imura i kwagh u perapera ia kôr or nena? (b) Mba ijen man imura i kwagh u perapera i ker ve la vea “ide” nena?
11 “Saan mba ijen i ker ve, man imura kpaa, sha kwagh u perapera la iyol, gadia vea ide.” (Mat. 5:6) “Perapera” u Yesu yange lu a mi ken ishima ve ôr kwagh sha mi la, ka u eren kwagh u vough sha u kuran atindi a Aôndo shi eren ishima na. Orpasalmi kaa ér, akaaôron a jirigh a perapera a Aôndo ‘sar uma na tsung.’ (Ps. 119:20) Ijen man imura i kwagh u perapera ngi ker se sha u tesen ér kwagh u perapera gba se ishima tsung kpa?
12 Yesu yange kaa ér a saan mba ijen kua imura i kwagh u perapera i ker ve la iyol, gadia vea “ide.” Kwagh ne yange er shighe u Pentekosti u inyom i 33 bee la, sha ci u hen shighe la icighan jijingi u Yehova “pase tar . . . kwagh u perapera.” (Yoh. 16:8) Aôndo yange na ior icighan jijingi na, ve nger Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika, u a lu a inja sha “myese u ken perapera” la. (2 Tim. 3:16) Icighan jijingi u Aôndo shi wasen se u ‘haan orhe iyol u i gbe un sha inja i Aôndo ken perapera u mimi man mtsegh u mimi’ la. (Ef. 4:24) Doo se kpishi er se fe ser mba ve gem asema, ve zamber ér i de ve asorabo a ve sha ci u nagh ku ipaa ku Yesu la vea fatyô u yan ikyar i dedoo vea Aôndo nahan.—Ôr Mbaromanu 3:23, 24.
13 Shighe u mba ve ver ishima u va yan dyako i tar ne vea nyôr ken tar u perapera la, ijen ve man imura ve i kwagh u perapera la ia bee gbindigh gbindigh. Kpa cii man shighe la a̱ va yô, se taver nen ishima, se za nen hemen u eren sha atindi a Yehova. Yesu kaa ér: “Vande keren nen tartor [u Aôndo] man perapera Na.” (Mat. 6:33) Aluer se er nahan yô, se lu a ityom i Aôndo kpishi i eren, nahan kwagh ne una na se msaanyol u mimi.—1 Kor. 15:58.
Saan “Mba Ve Zungu Mhôônom” la Iyol sha ci u Nyi?
14, 15. Doo u se zungwen mbagenev mhôônom sha ci u nyi, man saan “mba ve zungu mhôônom” la iyol sha ci u nyi?
14 “Saan mba ve zungu mhôônom la iyol, gadia á zungwe ve mhôônom.” (Mat. 5:7) Kunya ngu ker “mba ve zungu mhôônom” la a mbagenev. U tesen ikyav yô, Yesu yange er ivande, bee ior kpishi mba kunya kôr un a ve la ican. (Mat. 14:14) Or u nan zungu mhôônom nan den orgen a kwaghbo u nan, vough er Yehova kpa a den mba ve gem asema la kwaghbo ve nahan. (Eks. 34:6, 7; Ps. 103:10) Gbenda ugen u zungwen mbagenev mhôônom yô, ka u lamen a mbaatsanev kundu kundu shi eren a ve doo doo, aluer se mba eren a ve nahan yô, vea zua a m-mem ken ishima. Gbenda u hemban doon u zungwen mbagenev mhôônom yô, ka u pasen ve mimi u ken Bibilo. Kunya yange u kôr Yesu a ikpelaior igen “tsô A hii u tesen ve akaa kpishi.”—Mar. 6:34.
15 Se mba a ityôkyaa i lumun kwagh u Yesu yange ôr ne, ér: “Saan mba ve zungu mhôônom la iyol, gadia á zungwe ve mhôônom.” Aluer se mba zungwen mbagenev mhôônom yô, ve kpa vea zungwe se mhôônom. Alaghga mhôônom ma se zungu mbagenev la ma a na yô, Aôndo una ôr se ijir kpa una shi uwegh. (Yak. 2:13) Ka mba ve zungu mbagenev mhôônom la tseegh a de ve asorabo a ve shi vea zua a uma u tsôron ye.—Mat. 6:15.
“Saan Mba Ve Lu Asema Wang La Iyol”
16. Inja i u ‘lun asema wang’ ér nyi, man mba ve lu asema wang mba “nengen a Aôndo” nena?
16 “Saan mba ve lu asema wang la iyol, gadia vea nenge a Aôndo.” (Mat. 5:8) Aluer ‘asema ase nga wang’ yô, asaren a ase man mbamhen asev kpa vea lu wang, shi se eren kwagh a mbagenev kpa sha gbenda u wang. Se tesen “dooshima u a dugh ken ishima i wang” yô. (1 Tim. 1:5) Aluer asema ase nga wang yô, se “nenge a Aôndo.” Kpa u ngu wer, se nenge a Aôndo kpôô kpôô ga, gadia “or á fatyô u nengen a [Aôndo] shi lun uma ga.” (Eks. 33:20) Yesu bee Ter na sha inja eleghee, ka nahan ve yange kaa ér: “U nan nenge a Mo yô, nan nenge a Ter je ve” Ye. (Yoh. 14:7-9) Se mba̱ civir Yehova shin tar se fatyô u ‘nengen a Aôndo’ sha u nengen akaa a a eren sha ci wase la. (Yobu 42:5) Mbakristu mba i shigh ve mkurem la vea nenge a Aôndo zum u una nder ve una na ve uma u ken jijingi la, ka hen shighe la vea nenge a Ter ve u sha la ye.—1 Yoh. 3:2.
17. Aluer ishima yase ngi wang yô, kwagh ne una bende a vese nena?
17 Or u nan lu a ishima i wang ka or u nan lu a ieren i wang sha ishigh ki Yehova yô, kwagh gbe nan a akaa a Yehova a nenge ér nga wang ga la ga. (1 Kron. 28:9; Yes. 52:11) Aluer se mba a ishima i wang yô, iliam yase man mhen wase cii una lu wang, shi se civir Yehova a atseregh shio.
“Mba Ve Ker Num” La Mba Ônov mba Aôndo
18, 19. “Mba ve ker num” mba eren kwagh a mbagenev nena?
18 “Saan mba ve ker num la iyol, gadia á yila ve er, ônov mba Aôndo.” (Mat. 5:9) Mba fe “mba ve ker num” la sha ieren ve man sha akaa a ve eren ga la. Aluer se mba ambaaior a Yesu yange lu a mi ken ishima ve kaa ér saan mba ve ker num iyol la yô, kwagh ne tese ér se mba ior mba keren bem man mba ‘oron iyev i̱ ifer sha ifer ga.’ Kpa se mba ‘nôngon sha kwagh u doon gbem . . . hen mbagenev.’—1 Tes. 5:15.
19 Inja i ishember i ken zwa Grika, i i gem ken Mateu 5:9 ér “mba ve ker num” la ka mba van a bem. Aluer se soo ser, se lu “mba ve ker num” yô, se nôngo sha afatyô wase cii sha er bem a gbaan hen atô wase vea mbagenev yô. Or u kôron num nan eren kwagh u una ‘pav ahuraior’ ga. (Anz. 16:28) Er se lu mba kôron num yô, ka se nôngo ngegh ser, se lu bem a ior cii.—Heb. 12:14.
20. Ka unô ve lu “ônov mba Aôndo” hegene, man ka unô vea va hingir ônov mba Aôndo?
20 Saan mba ve ker num la iyol, “gadia á yila ve er, ônov mba Aôndo.” Yehova tsua Mbakristu mba jighjigh mba i shigh ve mkurem la ér, ve lu “ônov mba Aôndo.” Er ve lu ônov mba Aôndo yô, ve vande yan ikyar a na, gadia ve na Kristu jighjigh shi mba civir “Aôndo u dooshima man u bem” sha mimi. (2 Kor. 13:11; Yoh. 1:12) Man gema “iyôngo [i Yesu] igen,” i i lu bem bem la di, kwagh u i ngu nena? Yesu una lu “Ter [ve] u tsôron,” shighe u una tema tor anyom dubu la, kpa hemen u anyom dubu la ua been yô, una gema iyol na kua iyôngo igen la cii una wa sha ikyev i Yehova, vea hingir ônov mba Aôndo.—Yoh. 10:16; Yes. 9:6; Rom. 8:21; 1 Kor. 15:27, 28.
21. Aluer se “lu uma sha Jijingi yô,” se eren kwagh nena?
21 Aluer se “lu uma sha Jijingi yô,” hanma or cii nana fa ér se mba bem a ior cii. Shi se “gbaan gesa ayol a ase . . . shin vemben ayol a ase kpaa ga.” (Gal. 5:22-26, NW ) Kpa se ‘luun bem bem a ior cii.’—Rom. 12:18.
I̱ Saan Mba i Tev Ve a Ican la Iyol!
22-24. (a) Saan mba i tev ve a ican sha ci u kwagh u perapera la iyol sha ci u nyi? (b) Kanyi se time shami ken ngeren mba uhar mba timen sha mi, mba ve dondo laa?
22 “Saan mba i eren ve ican sha ci u kwagh u perapera la iyol, gadia tartor u Sha ka u ve je.” (Mat. 5:10) Yesu seer ôron kwagh sha kwagh ne, ér: “Saan ne iyol zum u ka a heen ne, a tôvon ne a ican, man a teren ne sha hanma inja i ifer sha aie, sha ci Wam yô, ember nen, i̱ saan ne ken ishima tsung, gadia injar yen vese Sha, gadia kape ve tôv uprofeti mba ve vande a ven la a ican je la.”—Mat. 5:11, 12.
23 Se Mbakristu se fa ser a hee se, shi a tôv se a ican shi a wa se aie iyol “sha ci u kwagh u perapera,” vough er yange i er a uprofeti mba tsuaa mbara nahan. Nahan kpa, se fa ser, aluer se za hemen u civir Aôndo sha mimi shi wan ishima a atsan a se tagher a mi la yô, a saan se iyol sha ci u se mba civir Yehova shi se mba eren kwagh u doon un kpaa. (1 Pet. 2:19-21) Atsan ne aa fatyô u yangen se u civir Yehova hegen shin ken hemen kpaa ga. Shi aa fatyô u panden iember i mba vea za hemen vea Kristu ken Tartor u sha la ga, shi aa pande iember i mba vea va zua a uma u tsôron shin tar la kpaa ga. Averen ne tese ér se doo Aôndo ishima shi eren erdoo shi ne nagh wuee kpaa.
24 Akaa nga kpishi a se fatyô u henen sha ityesen i Yesu i sha uwo la yô. Se hen akaa agen ken ngeren mba timen shami mba uhar mba ve dondo la. De se nenge ase nen er se er tom sha akaawan a Yesu Kristu la yô.
U Na Mlumun Wer Nyi?
• Saan “mba kwagh u ken jijingi a gbe ve ishima” la iyol sha ci u nyi?
• “Saan mba ve lu a ishima i legh legh la iyol” sha ci u nyi?
• Er nan ve ka a tôvon Mbakristu a ican je kpa i saan ve iyolo?
• Ken mbamsaanyol mba Yesu a er kwagh sha mi ne cii, ka u han a hembe doon we?
[Foto u sha peeji 7]
Mbamsaanyol mba utaankarunyiin mba Yesu a er kwagh sha mi la mba a inja nyian er sha ashighe a tsuaa la nahan
[Foto u sha peeji 8]
Gbenda u hemban doon u zungwen mbagenev mhôônom yô, ka u pasen ve mimi u ken Bibilo