ITYOUGH 6
Ior Mba Ve Pasen Kwagh La Mbatomov Mba Ve Ne Ayol A Ve La
1, 2. Lu zegetom u nyi Yesu tsengapasene, man ka mpin u hange hange u nyi a dugh sha kwagh ne?
ASHIGHE kpishi mbahemenev ka ve er uityendezwa, kpa ve kera kure ve ga. Mba ve lu a mbaawashima mba dedoo je kpa, ashighe agen ka ve fatyô u kuren uityendezwa vev ga. Kpa kwagh er doo yô, Yesu Kristu, u a lu Tor u Tartor u Mesiya la, ngu kposo, sha ci u kur uityendezwa nav hanma shighe cii.
2 Yange hingir Tor ken inyom i 1914 yô, a kegh iyol u kuren kwaghaôron u profeti u yange ôr anyom 1,900 ken ijime la. Er zurum u Yesu una kpe la, a tsengaôron ér: “Loho u Dedoo u Tartor ne yô, á ôr u á tser tar.” (Mat. 24:14) Mkur u kwaghaôron la una lu ikyav igen i tesen ér Yesu tema tor sha Tartor. Nahan kpa, mpin u vesen u a gem u a lu yô, ka un ne: Tor la una ver ikyum i mbapasenkwagh mba vea lumun u nan ayol a ve u eren tom u pasen kwagh la ken ayange a masejime a ior ve hembe wan ayol a ve ikyo tseegh, shi dooshima a lu ga shi kwagh a gbe ior u civir Aôndo ga ne nena? (Mat. 24:12; 2 Tim. 3:1-5) Doo u se fa kwagh ne sha ci u mlumun u i ne sha mpin ne la bende a Mbakristu mba mimi cii.
3. Lu vangertiôr u nyi Yesu tese, man yange zua a vangertiôr la hana?
3 Hide shi nenge sha mkaanem ma Yesu tsengaôron mara. Mkaanem ma ma kaa ér ‘á ôr u’ la, ma tese ér lu a vangertiôr kpa? Ma tese yum! Yesu lu a vangertiôr ér una lu a ior mba vea na ayol a ve u eren tom ne ken ayange a masejime ne yô. Yange zua a imba vangertiôr la hana? A zua a mi hen Ter na. (Yoh. 12:45; 14:9) Shighe u Yesu lu a va shin tar ga la, a nenge er Yehova lu a vangertiôr ér mbacivir Un vea na ayol a ve u eren un tom yô. De se nenge er Yehova yange tese vangertiôr la yô.
“Ior Ou Vea Na Nagh sha Ayol a Ve sha Asema a Dedoo”
4. Lu tom u nyi Yehova lôhô Mbaiserael ér ve̱ ere, man yange ve er nena?
4 Umbur kwagh u yange er shighe u Yehova kaa a Mose ér a er tabernakel shin tenti u una lu ijiir i Mbaiserael vea kohol vea mcivir Aôndo her la. Yehova yange kaa a Mose ér a lôhô ior cii ve va sue tom ne. Mose kaa a ve ér: “Hanma or u i doo nan u nan [nagh] yô, nana̱ va a mi, ka nagh ku á na TER” yô. Nahan ior er nena? “Hanma sev” yô, ior “zer van a nagh sha ishima i dedoo.” Yange ve va a iniav zan zan gande “i yange ior u van a mi”! (Eks. 35:5; 36:3, 6) Mbaiserael yange ve er kwagh vough er Yehova lu a vangertiôr ér vea er nahan.
5, 6. Pasalmi 110:1-3 pase ér ka ieren i nyi nahan Yehova man Yesu yange ve ver ishima ér mbacivir Aôndo mba sha ashighe a masejime ne vea lu a mini?
5 Yehova yange ver ishima ér mbacivir un vea na ayol a ve ken ayange a masejime ne je he? Een! Yehova ngise mgbegha Davidi nger kwagh sha kwagh u shighe u Mesiya una va hii u hemen la, anyom kar hemba 1,000 cii ve, i va mar Yesu shin tar ye. (Ôr Pasalmi 110:1-3.) Lu u Yesu, Tor u he ne una lu a mbaihyomov mba vea hendan a na yô. Nahan kpa, una lu a ikyum i mbawasen un tom. A kighir ve a kighir ér ve er Tor la tom ga. Mbayevikyaior mba ve lu hen atô ve la je kpa, vea na ayol a ve kpishi je yô, vea ngee er avure a nga a gba kpishi sha use la nahan.a
6 Yesu yange fa er kwaghôron u profeti u ken Pasalmi 110 la a lu ôron i lu kwagh na yô. (Mat. 22:42-45) Sha nahan yô, lu a ityôkyaa i lun a vangertiôr ér una lu a mbawasen un tom sha mimi, mba vea na ayol a ve u pasen loho u dedoo sha tar cii yô. Yiase tese ér nyi sha kwagh ne? Tor la kôrcio u veren ikyum i mbapasenkwagh, mba ve ne ayol a ve u eren tom u pasen kwagh ken ayange a masejime ne kpa?
“M Ngu a Tom man ian I Civirigh i Yôôn Loho La”
7. Yange mba veren Yesu Tor yô, a er nyi sha u wan mbadondon un agoyol sha ci u tom u ve lu a mi u eren laa?
7 Yange mba veren Yesu Tor sha yô, ica gba ga maa, hii tom u wan mbadondon un agoyol sha ci u zegetom u ve lu a mi u eren la. Er se vande nengen ken Ityough ki sha uhar kira nahan, hii ken inyom i 1914 zan zan ken mhii u inyom i 1919 la i va sôr tempel shi i wanger un. (Mal. 3:1-4) Maa ken inyom i 1919 la, a tsua wanakiriki u jighjigh la a ver sha u a hemen mbadondon un yô. (Mat. 24:45) Hii hen shighe la je, wanakiriki la za hemen u nan kwaghyan u ken jijingi sha igbenda kposo kposo, er akaaôron a sha mbamkohol mba vesen kua ityakerada man icer nahan, sha u umbur Mbakristu cii tom u hanmô ve nan lu a mi u pasen kwagh la.
8-10. Mbamkohol mba vesen yange ve taver ior asema u eren tom u pasen kwagh la nena? Tese ikyav. (Shi nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “Mbamkohol mba Ngise Ve Taver Ior Asema u Pasen Kwagh La.”)
8 Akaaôron a sha mbamkohol mbavesen. Ityav mbi Tar Cii mbi Hiihii mbira yange mbi been yô, sar Mbahenen Bibilo tsung u fan kwagh u i gbe u vea er la, nahan ve kumba hen ijiir i í yer ér Cedar Point, hen kpentar u Ohio, ken tar u Amerika la, ken uwer u Setemba 1 zan zan 8, inyom i 1919 la, ve er mkohol u vesen u hiihii. Sha iyange i sha uhar la, Anmgbian Rutherford na kwaghôron, a ôr kwagh a mba ve va mkohol ne jighilii, a kaa ér: “Tom u Orkristu nan lu a mi u eren shin tar yô . . . ka u pasen loho u tartor u Ter.”
9 Sha iyange i sha utar la, mkohol ne kume pir shighe u Anmgbian Rutherford na kwaghôron u lu a itinekwagh ér “Address to Co-laborers” (“Loho sha ci u Akar a Tom”), u yange i gber ken Iyoukura sha itinekwagh i “Announcing the Kingdom” (U Yôôn Tartor) la. A kaa ér: “Orkristu ka nana tema ving, nana gbidyen kwar yô, nan pine iyol i nan ér, Er nan ve m lu shin tara? Man doo u nana na mlumun ér, Ter tindim shin tar ne sha u m va pase tar loho u sha kwagh u himen ior a Aôndo la, nahan m ngu a tom man ian i civirigh i yôôn loho la.”
10 Anmgbian Rutherford yange yôô ken kwaghôron na u doon tsung la ér a hii u gberen magazin u he u a lu eren tom a mi u wasen ior u kaven er i lu Tartor u Aôndo tseegh ua yima uumace yô. A yilan magazin ne ér The Golden Age (u i yer hegen ér Awake! la). Maa a pine mba ve lu ungwan kwaghôron shon la ér, ka iorov ume ve soo ér vea er tom u nan ior magazin ne? Ripoti i yange i nger sha kwagh u mkohol u vesen la pase ér: “Ior yange ve lumun u eren tom ne gidighaa. Iorov 6,000 mba ve lu hen mkohol ne cii mough tile sha, u tesen ér ve lumun u eren kwagh ne.”b Kwagh ne tese wang ér Tor la lu a ior mba ve kegh iyol u nan ayol a ve u eren tom u yôôn kwagh u Tartor na yô!
11, 12. Ka nyi yange i pase ken Iyoukura ken inyom i 1920 la sha kwagh u shighe u gba u a er tom u Yesu tsengaôron laa?
11 Ityakerada i i gber yô. Magazin u Iyoukura la yange za hemen u pasen mluainja u tom u pasen loho u dedoo u Tartor, u Yesu yange tsengaôron la wang. De ase se tese ikyav sha akaa agen a yange za hemen ken mhii u kwavanyom u 1920 la yô.
12 Ka loho u nyi lu u a pase sha u kuren kwagh u i er ken Mateu 24:14 laa? Lu u a er tom shon hanma shighe? Iyoukura i Julai 1, 1920, yange i pase loho shon ken ngeren u lu a itinekwagh ér “Gospel of the Kingdom” (Ivangeli i sha Kwagh u Tartor) la, kaa ér: “Loho u dedoo u i er kwagh u ú ken ivur ne la, ka u sha kwagh u mkur u tar ne man kwagh u mver u tartor u Mesiya.” Ngeren la pase shighe u a pase loho ne la, ér: “Gba u a hii u pasen loho ne sha shighe u [Ityav mbi Tar Cii mbi Hiihii] mbira zan zan a za kure sha shighe u ‘zegecan’ la.” Sha nahan yô, ngeren la kaa ér: “Ka hegen i lu shighe u . . . a pase Mbakristu Mbaaiev loho u dedoo ne ye.”
13. Iyoukura i ken inyom i 1921 la yange taver Mbakristu mba i shighe ve mkurem mbara ishima ér ve lu a ieren i nan ayol a ve u eren tom u pasen kwagh la nena?
13 Lu u a kighir ior mba Aôndo ve, vea er tom shon u Yesu yange tsengaôron ne yee? Ei! Ngeren u ken Iyoukura i Maaci 15, 1921 u lu a itinekwagh ér, “Be of Good Courage” (“Taver Nen Ishima”) la, yange taver Mbakristu mba i shigh ve mkurem la ishima ér ve lu a ieren i nan ayol a ve la. Yange i taver hanmô ve ishima ér nana pine iyol i nan ér: “M nenge mer u eren tom u pasen kwagh la ka kwagh u civirigh kpishi, shi ka tom u i gbe u me er kpa?” Ngeren la shi kaa ér: “Se nenge ser aluer u tôô wer tom la [ka ian i civirigh je i ne u yô], ú lu er Yeremia u yange mkaanem ma Ter ‘hingir un ken ishima er usu u hian’ ve, de u ôron kwagh ga la nahan.” (Yer. 20:9) Ishimataver i doon tsung ne yange i tese ér Yehova man Yesu mba a vangertiôr ken mba ve lu eren tom u Tartor sha mimi la.
14, 15. Ken inyom i 1922 la, Iyoukura kaa a Mbakristu mba i shigh ve mkurem la ér ve̱ pase ior kwagh sha nyi gbenda?
14 Mbakristu mba mimi vea er nena ve loho u Tartor ne ua ar a ioro? Yange i gber ngeren ugen tiônôô ken Iyoukura i Agusutu 15, 1922 la, lu a itinekwagh ér: “Service Essential” (Tomshiren u Hange Hange). Ngeren ne yange taver Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara ishima ér ve “er tom u zenden nan ior ityakerada i i lu gberen sha u samber a loho ne la, shi ve lamen a ve sha uya vev, ve pasen ve ér tartor u sha mgbôghom.”
15 Ikyav tese wang ér hii ken inyom i 1919 la zan zan, Kristu za hemen u eren tom a wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh u pasen Mbakristu var var ér, tom man ian i civirigh i ve lu a mi shin tar ne yô, ka u yôôn loho u Tartor la. Nahan kpa, Mbahenen Bibilo mba tsuaa mbara ve er nena shighe u i taver ve ishima ér ve er tom u yôôn kwagh u Tartor laa?
“Mbajighjigh Vea Na Ayol A Ve”
16. Mbagenev ken mba yange i haa ve ishangen ve hingir mbatamen la ve nenge kwagh u i kaa ér ior cii ve pasen kwagh la nena?
16 Ken kwavanyom u 1920 man 1930 la, mbagenev lumun a kwagh u i kaa ér gba u Mbakristu mba i shigh ve mkurem cii vea pasen kwagh la ga. Iyoukura i Novemba 1, 1927, i pase kwagh u yange lu zan hemen hen shighe la nahan ér: “Mbagenev mba ken côôci [tiônnongo] nyian mba ve lu sha iantom i ortamen . . . mba ve vende u taver anmgbianev vev ishima u pasen kwagh, shi ve ayol a ve kpa ve vende u pasen kwagh yô. . . . Ve venda u duen zan sha uya uya za pasen ior loho u Aôndo man kwagh u Tor na kua Tartor na shia shia.” Ngeren la yange kaa jighilii ér: “Shighe kuma hegen u mbajighjigh vea fa ambaaior la, shi vea palegh ve, shi a pase ve ve fa ér, mayange sé kera lumun u veren ambaaior la sha tom u mbatamen ga.”c
17, 18. Ior kpishi ken atôônanongo yange ve nenge kwagh u mbahemenev mba shin itine kaa ér i er la nena, man ken anyom 100 a karen ne, ior umiliôn imôngo nenge kwaghwan shon nena?
17 Yange kwagh er doo yô, ior kpishi ken atôônanongo lumun a kwagh u mbahemenev mba shin itine ôr la saan saan. Yange ve nenge ér tom u pasen loho u Tartor la ka ian i civirigh. Iyoukura i Maaci 15, 1926, di kaa nahan ér: “Mbajighjigh vea na ayol a ve, . . . sha u za pasen ior loho la.” Mbajighjigh mban lu kuren kwaghôron u profeti u a lu ken Pasalmi 110:3 la, nahan ve tese ér ve na ayol a ve u suen Tor Mesiya.
18 Ken anyom deri môm a a kar ne, ior umiliôn umiliôn na ayol a ve u eren tom u yôôn kwagh u Tartor ne. Ken mtom kpuaa ma ma dondo ne, se lu tôvon fan er ve pasen kwagh la; inja na yô, ka igbenda i ve pasen kwagh a mi la, man akaa a ve er tom u pasen kwagh a mi la, kua kwagh u a dugh ker kpaa la. Nahan kpa, se hii tôvon fan er i hii ve ior umiliôn umiliôn ve ne ayol a ve u eren tom u pasen kwagh u Tartor ne, shin er ve lu ken tar u ior ve hembe wan ayol a ve ikyo tseegh nahan kpaa. Er se lu tôvon sha kwagh ne la, doo u se pine ayol a ase ser, ‘Er nan jim m pasen mbagenev loho u dedoo?’
“Vande Keren Nen Tartor”
19. Gba u se ungwa kwagh u Yesu a we ér “vande keren nen Tartor” la sha ci u nyi?
19 Yesu yange wa mbadondon un kwagh ér ve ‘vande keren Tartor’ la. (Mat. 6:33) Er nan ve se dondon kwaghwan laa? Ityôkyaa jighilii yô, ka sha ci u se kav mluainja u Tartor la; gadia ka u u lu kwagh u vesen ken awashima u Aôndo la ye. Er se vande henen ken ityough ki ki kar la nahan, icighan jijingi pase akaa a mimi a doon tsung a sha kwagh u Tartor la kure kure. Akaa a mimi a injaa a sha kwagh u Tartor la nga a bende a ishima yase yô, kwagh la a mgbegha se u vanden keren Tartor shon.
20. Ikyav i Yesu yange tese sha kwagh u injaa u i yer un la tese gbenda u mbadondon un vea ungwa kwagh u a we ér i vande keren Tartor la nena?
20 Yesu yange fa gbenda u mbadondon un vea ungwa kwagh u a wa ve ér ve vande keren Tartor la. Nenge ase injakwagh i a ôr, i kwagh u injaa u i yer un la. (Ôr Mateu 13:44.) Er orsule u i er kwagh na ken injakwagh la lu eren tom na, er eren ayange ayange la yô, a za zua a kwagh u injaa u i yer un la, shi fese je kav er a lu a inja kpishi yô. Tsô a er nena? “Sha iember i nan la nan gema nan za tee akaa a nan lu a mi la cii, nan za yam sule la.” Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh ne? Ka sea zua a mimi u sha kwagh u Tartor la shi sea kav mluainja na yô, se de ser nyityôkwagh igen cii i kar se sha er se vande keren u shin se ver u hiihii ken uma wase yô. Man ka se er kwagh ne saan saan.d
21, 22. Ior mba ve suen Tartor sha mimi la ka ve tese ér mba vanden keren Tartor nena? Tese ikyav.
21 Ior mba ve lu suen Tartor sha mimi la, mba tesen kwagh ne sha aeren a ve, ka sha ikpazwa ve kaan ér mba vanden keren Tartor ga. Ka ve na uma ve kua agee a ve man mfe ve, man akaa a ve shin inyaregh vev sha u eren tom u pasen kwagh u Tartor la. Mbagenev de akaa a vesen agen kar ve, sha er vea er tom u pasen kwagh hanma shighe la yô. Mba ve ne ayol a ve u pasen kwagh nahan la cii, ve nenge er Yehova a veren mba ve keren Tartor na hiihii la doo doo yô. Nenge ase ikyav ken kwagh u yange er ne.
22 Anmgbian Avery Bristow vea kwase na Lovenia ve hii u eren tom u colporteur (shin tom pania) ken tar u Amerika ken mbee u kwavanyom u 1920 la. Shighe kar yô, Lovenia kaa ér: “Mo vea Avery se zua a msaanyol ken tom pania u se er anyom imôngo hegen ne. Ashighe kpishi yange se fa ape se zua a inyaregh ki haan peturuu shin za yamen kwaghyan ga. Nahan cii kpa, hanma shighe yô, Yehova nengen sha a vese. Nahan se mem tom pania mayange ga. Se luun a akaa a kwagh a gbe se a mi sha mimi la hanma shighe.” Lovenia umbur kwagen u ve lu pasen kwagh hen gar u Pensacola, ken kpentar u Florida ve, ve lu a inyaregh kua akaayan kpuaa tseegh la. A kaa ér, yange ve mba va nyer hen anyou ve u tsan ker u ve kpelan ve zenden a mi la yô, ve nenge a akpa a vesen her ahar, iv a akaayan ker poo, kua washika, i nger ker ér: “Ka tiônnongo u Pensacola a ne ikyav mbin sha u tesen ne dooshima ye.” Lovenia hide gbidye kwar sha anyom kpishi a un er tom u pasen kwagh hanma shighe la, nahan a kaa ér: “Shighe môm kpa Yehova ngu a kende se ga. Er se suur sha Yehova yô, mayange se mba a va ahenge ga.”
23. U nenge mimi u zough a mi sha kwagh u Tartor la nena, man ka nyi u kange ishima wer u ere?
23 Hanmô wase nan pasen kwagh er tahav mbu nan mbu kom la. Mbamlu asev mba kposo kposo. Nahan kpa, se cii se mba a ian i civirigh i pasen loho u dedoo ne sha afatyô wase cii. (Kol. 3:23) Er akaa a mimi a injaa a kwagh u Tartor a se zough a mi ne a gbe se kwagh kpishi yô, ka se kegh iyol u den ser akaa agen cii a kar se, sha er se er tom u Tartor ne er se fetyô la cii yô. Kape u kange ishima u eren la ga he?
24. Ka kwagh ugen u hemban cii u nyi Tartor la u er ken ayange a masejime nee?
24 Ken anyom deri a a kar ne, Tor la ngu kuren kwaghôron na u profeti u i nger ken Mateu 24:14 la. Shi ngu kighir a kighir ior ve, ve lu eren kwagh ne ga. Er mbadondon un mbara ve dugh ken tar u ior ve hembe wan ayol a ve ikyo tseegh la kera yô, ve na ayol a ve u pasen kwagh. Tom u pasen loho u dedoo u ve lu eren sha tar cii la, ka kwagh ugen u a lu ikyav i tesen ér Yesu ngu hemen sha ken Tartor la yô. Shi ka môm ken akaa a vesen a Tartor la u lu eren ken ayange a masejime ne yô.
a Ka a ter avure ken Bibilo yô, i lu u tesen mngee u kwagh.—Gen. 27:28; Mika 5:7.
b Antakerada u “To Whom the Work Is Entrusted” la yange kaa ér: “Tom u magazin u The Golden Age la, ka u zenden a mi sha uya uya, pasen loho u tartor la. . . . Hanma ya a̱ pase kwagh a bee yô, i na kôpi u magazin u The Golden Age la môm, vea̱ kaa ér vea kimbin inyaregh i vaan ve a magazin shon hanma shighe shin a̱ lu nahan ga je kpaa.” Hii shighe la je, i taver anmgbianev asema ér ve gema nan ior magazin u The Golden Age la kua magazin u Iyoukura la, man ve er kwagh ne kuma anyom imôngo je. Hii ken uwer u Febewari 1, 1940 la, i taver ior mba Yehova ishima ér ve naan ior ukôpi mba umagazin mbara shi ve ngeren iyenge i ve ne kera la kpaa.
c Sha ayange la, tiônnongo haan ishangen sha u tsuan mbatamen. Sha nahan yô, tiônnongo a fatyô u vendan ér a haa mba ve vende u pasen kwagh la ishangen ga. A va pase ken Ityough ki sha 12 kira, er yange i va gema tsuan mbatamen sha iwasen i jijingi u Aôndo yô.
d Yesu yange ôr imbakwagh ne ken injakwagh na i sha kwagh u or u teen kasua u lu keren tagbede u taver ishe kpishi la. Orteen kasua la za zough a tagbede la yô, a tee akaa a á lu a mi cii za yam un. (Mat. 13:45, 46) Anzaakaa a ahar ne shi tese se ér se fatyô u henen mimi u sha kwagh u Tartor la sha igbenda kposo kposo. Mbagenev ande sha mi abu; mbagenev di yô, ker un a ker. Nahan kpa nyityô gbenda i se zough a mimi cii, ka se kegh iyol u den ser akaa a kar se, sha er se ver kwagh u Tartor hiihii ken uma wase yô.