“Eren Nen Kwagh Ne Sha U Umbur mo”

1, 2. Lu nyi alaghga mbaapostoli lu henen ken ishima cii ve Yesu mough zende na u masetyô u yemen Yerusalem laa?

MBAKURAN mba ken Yerusalem yange ve nenge a bamber uwer sha aôndo. Maa i za ôr Mkohol u Mbaajiriv, ve di ve yôô ér uwer u he hii, ka uwer u Nisan je la. Ior tsar iusu sha aôndo sha u samber a loho ne, shin mbazan a loho yôô kwagh ne ior ungwa. Nahan mbaapostoli fa je ér shighe u Paseka ngu zurum. Alaghga tsô yange vea fa er Yesu soo u nyôron Yerusalem cii man Paseka yô.

² Shighe ne Yesu lu vea mbaapostoli nav cii ken Perea (u lu yande Yordan) la, lu yemen zende na u masetyô ken Yerusalem. (Mat. 19:1; 20:17, 29; Mar. 10:1, 32, 46) Yange a faan iyange i hiihii i uwer u Nisan yô, ior ve fa je ér ayange a karen 13 yô, a er Paseka, sha iyange i Nisan 14, sha iyangemiren.

 3. Er nan ve kwagh a gbe Mbakristu sha kwagh u werayange u i eren Paseka laa?

³ A lu eren mkombo u Kwaghyan u Ter u Aikighe la sha iyange i Aipor 14, 2014, sha iyangemiren. Werayange ne zua vea werayange u i eren Paseka la. Iyange la ka iyange i vesen hen Mbakristu kua mba i sar ve u fan mimi la. Sha ci u nyi? Sha ci u kwagh u i nger ken 1 Mbakorinte 11:23-25 la, ér: “Ter Yesu tôô bredi hen tugh mbu i nenge Un mker la, sughun Aôndo yô, A coon A kaa er: Ngun ka iyol Yam je ne, ngi sha ci wen. Eren nen kwagh ne sha u umbur Mo. Mba ye kwaghyan kera yô, A tôô iyongo nahan vough.”

 4. (a) Ka mbampin mba nyi alaghga u pine sha kwagh u M-umburu? (b) Ka i fa werayange u eren M-umbur ken hanma inyom nena? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “M-umbur u Inyom i 2014” la.)

⁴ Akperan nga ga, we kpa u soo wer u za mkombo u Yesu yange kaa ér mbadondon un ve eren hanma inyom sha u umbur un ne. Nahan tsengapinen iyol you wer: ‘Me wa ago sha mkombo ne nena? Ka nyi man nyi a lu eren mkombo ne a mini? Ka gbenda u nyi nahan a lu dondon sha u eren mkombo nee? Doo u mkombo ne kua akaa a a lu eren un a mi la aa lum a inja nena?’

 5. Lu nyi Yesu kaa a mbaapostoli nav ér ve er sha u wan agoyol sha Paseka u masetyô u una ya vea ve laa?

⁵ Shighe u Yesu kaa a mbaapostoli nav ér ve za sôr iyou i vea ya Paseka ker la, lu ôron kwagh u iyou i lun a ikyav mbi hweegh ker kpishi ga, kpa alaghga tsô yange soo ér iyou la i lu akuma akuma shi i lu ker tsembelee, shi i lu a ian ker i un man mbaapostoli nav vea tema yô. (Ôr Marku 14:12-16.) Lu u vea wa agoyol sha akaa a vea lu yan kwaghyan ne a mi la, kua bredi u i we kwa sha mi ga, man wan u nyian. Mba ye Paseka ne mba been yô, Yesu hide gba ôron ve kwagh sha kwagh u bredi man wain la.

 6. (a) Yange mba ye Paseka kera yô, Yesu kaa ér nyi sha kwagh u bredi la? (b) Ka bredi u nyi ka i er M-umbur a mini?

⁶ Apostoli Mateu kpa yange lu hen kwaghyan ne, shi va nger kwagh sha mi kaa ér: “Yesu tôô bredi A sôn iveren i dedoo sha mi, A coon, A na mbahenen, A kaa er: Ngohol nen, ya nen.” (Mat. 26:26) Lu bredi u i wa kwa sha mi ga yô, vough er u i eren Paseka a mi la kpa lu nahan. (Eks. 12:8; Dut. 16:3) I er bredi ne sha mwem ma i hôr sha mnger, kpa i nungwa kwa shin kwaghnyohon, er bar nahan sha mi ga yô. Er i wa kwa sha bredi ne ga yô, a mor ga, kpa a lu paa paa shi a uma, nahan lu ican u coon un ker avegher avegher ga. Nyian ne, cii man M-umbur yô, alaghga mbatamen mba ken tiônnongo vea kaa a or ér nana kaa imba bredi ne sha mwem ma uwua man mngerem, nana kende an-mkure shin icenge kpuaa, nana kaa un a mi. (Aluer i zua a mwem ma uwua ga yô, a fatyô u eren bredi ne sha mwem ma cinkafa shin ikyuleke shin amine gayô agase.)

 7. Lu nyi wain Yesu ôr kwagh na, man ka nyi wain i eren M-umbur a mi nyiana?

⁷ Mateu shi kaa ér: “[Yesu] tôô iyongo, sughun yô, A na ve, A kaa er: Ne cii ma nen shimi.” (Mat. 26:27, 28) Kwagh u Yesu kôr ken uwe la lu iyongo i i lu a wain u nyian shimi yô. (A̱ shi nan kpa yange a lu zar u atam a wain a ndor ga, sha ci u shighe la nahan i sunda atam a wain i bee ica i gba.) Yange i er Paseka u hiihii u ken Igipiti la a wain ga. Kpa Yesu yange kaa ér ka kwaghbo u eren Paseka a wain ga. Un iyol na je kpa tema Kwaghyan u Ter u Aikighe la a wain. Sha nahan yô, Mbakristu ka ve er mkombo u M-umbur a wain. Er kwaghmôm yange lu u a seer sha awambe a Yesu ve aa lu a inja ga yô, wain la kpa ityôkyaa ngi i seer kwa shin ilyôghonov mbagenev sha mi ér a seer doon ga. I er M-umbur ne a wain u i nongo kwagh sha mi ga, u i er a er shin i yam ken kasua yô, er u i yer ér Beaujolais shin Burgundy shin Chianti la nahan.

 8. Hii nan ve kwagh u bredi man wain la ve til sha mi la a gbe Mbakristu kwagh yumu?

⁸ Apostoli Paulu yange pase wang ér ka mbaapostoli tseegh lu u vea eren mkombo u Kwaghyan u Ter u Aikighe ne ga, kpa ka Mbakristu cica cii. Yange nger washika hen anmgbianev nav mba ken Korinte mbara kaa ér: “Mo yô, kwagh u m ngohol un hen Ter yô, m gema m na ne mer: Ter Yesu tôô bredi, . . . sughun Aôndo yô, A coon A kaa er: Ngun ka iyol Yam je ne, ngi sha ci wen. Eren nen kwagh ne sha u umbur Mo.” (1 Kor. 11:23, 24) (1 Kor. 11:23, 24) Sha nahan yô, zan zan nyian kpa Mbakristu mba eren icighan mkombo ne hanma inyom cii, shi kwagh u bredi man wain la ve til sha mi la gba ve kwagh tsung.

 9. Ka mnenge u kpeegh u nyi mbagenev ve lu a mi sha kwagh u bredi u Yesu yange coon na mbaapostoli nav laa?

⁹ Mbazan adua mbagenev ka ve kaa ér Yesu yange kaa jighilii ér: ‘Ngun ka iyol yam je ne,’ nahan ve na jighjigh ér bredi la yange gema sha ivande hingir iyol na kpôô kpôô. Kpa kwagh er nahan shighe môm ga.a Yesu yange tema hen ishigh ki mbaapostoli nav a iyol na her, shi bredi u i wa kwa sha mi ga, u lu u vea ya la kpa i ver un hen ishigh vev. Kwagh ne tese wang ér, lu ikyav Yesu lu tesen ye, er ashighe kpishi ken ijime kpa a tese ikyav sha akaa agen nahan.—Yoh. 2:19-21; 4:13, 14; 10:7; 15:1.

10. Bredi u ka i er mkombo u Kwaghyan u Ter u Aikighe a mi la tile sha ityough ki nyi?

¹⁰ Bredi u mbaapostoli mban nenge a mi, u lu u ica a gba ga tsô vea ya ne lu tesen ikyav i iyol i Yesu. Iyol na i nyi? Sha shighe ugen la, ior mba Yehova nenge ér, er Yesu yange coon bredi la, kpa i sombo kuhe na môm ga yô, tese ér bredi la tile sha ityough ki “iyol i Kristu,” i i lu mzough u nongo u mba i shigh ve mkurem la. (Ef. 4:12; Rom. 12:4, 5; 1 Kor. 10:16, 17; 12:27) Kpa shighe kar yô, i va seer tôvon sha kwagh ne kua kwagh u Ruamabera a er yô, nahan i kav ér bredi la tile sha ityough ki iyol i Yesu i inyam man awambe ne. Yesu yange “ya ican ken iyol,” je yô i mande un sha kon kpaa. Nahan bredi u ka i er mkombo u Kwaghyan u Ter u Aikighe a mi la ka a tese ikyav i iyol i Yesu i yange na nagh a mi sha ci u “asorabo ase” la.—1 Pet. 2:21-24; 4:1; Yoh. 19:33-36; Heb. 10:5-7.

11, 12. (a) Ka nyi Yesu yange ôr sha kwagh u wain la? (b) Wain u ka i er mkombo u Kwaghyan u Ter u Aikighe a mi la tile sha ityough ki nyi?

¹¹ Kwagh la wase se u kaven kwagh u Yesu yange ôr sha kwagh u wain la kpaa. I nger ér: “Mba ye kwaghyan kera yô, A tôô iyongo nahan vough A kaa er: Iyongo ne yô, ka Ikyuryan i he i sha awambe Am.” (1 Kor. 11:25) Lu iyongo i Yesu kôr sha uwe la i lu Ikyuryan i he la yee? Ei. Yesu lu ôron kwagh u wain u lu shin iyongo shon la. Yesu yange kaa ér wain la tese ikyav shin tile sha ityough ki nyi? A kaa ér a tile sha ityough ki awambe a na a lu u a haa a inya la.

¹² Yesu kaa ken Takerada u Ivangeli u Marku ér: “Ka awambe Am a ikuryan i he je ne, a i hee a sha ci u ior kpishi” yô. (Mar. 14:24) Sha kpôô yô, lu u a haa awambe a Yesu “sha ci u ior kpishi sha u den asorabo.” (Mat. 26:28) Sha nahan yô, wain u nyian la tile sha ityough ki awambe a Yesu kpôô kpôô. A fatyô u zuan a mpaa sha awambe a Yesu la, man “mde u gbev mbu nôngon.”—Ôr Mbaefese 1:7.

13. Pase er ka i er mkombo u umbur ku u Kristu hanma inyom yô.

¹³ Wea lu va zan mkombo u M-umbur vea Mbashiada mba Yehova sha kwa u hiihii yô, ka nyi u fatyô u veren ashe a mini? A er mkombo ne hen ijiir i doon ashe, i lun wang ape hanma or nana tema kundu kundu, shi mkombo ne una doo nan kpaa yô. Alaghga u nenge a ufaluwa kpuaa hen ijiir ne, kpa u ngu wer a wuha ijiir ne iyol sha akaa kumba kumba ga, shi a lu her er mba eren ma iniongo kpaa ga. Ortamen u nan kom yô, nana pase kwagh u Bibilo i er sha kwagh u mkombo ne la, sha gbenda u civirigh man sha gbenda u a wanger hanma or yô. Nana wase hanma or u lun a iwuese sha kwagh u Kristu a er sha ci wase la. A paa se sha ku na la, sha er se fatyô u lun uma yô.—Ôr Mbaromanu 5:8-10.

14. Shighe u a lu nan kwaghôron u M-umbur la, a pase ishimaverenkeghen i nyi, i Mbakristu ve lu a mi igbenda ihiar laa?

¹⁴ Ornankwaghôron la shi una pase kwagh u Bibilo i er sha kwagh u ishimaverenkeghen i Mbakristu ve lu a mi igbenda ihiar la. Hiihii yô, ka ishimaverenkeghen i za teman tor a Kristu imôngo sha. Ka mbadondon mba Kristu kpuaa tseegh ve lu a ishimaverenkeghen ne ye, er mbaapostoli mba jighjigh mbara nahan. (Luka 12:32; 22:19, 20; Mpa. 14:1) Sha uhar yô, ka ishimaverenkeghen i Mbakristu kpishi mba ve lu civir Aôndo sha mimi hen shighe wase ne ve lu a mi la. Mba veren ishima u va lun uma gbem sha won shin tar, zum u a gema u ua hingir paradiso la. Hen shighe ne a gema eren ishima i Aôndo shin tar, vough er i eren i sha nahan; man ka kwagh u Mbakristu ve er msen sha mi ica i gbe je ne. (Mat. 6:10) Shi Ruamabera pase mlu u doon tsung, u vea lu ker gbem sha won yô.—Yes. 11:6-9; 35:5, 6; 65:21-23.

15, 16. Shighe u i lu umbur ku u Yesu yô, ka nyi ka i er a bredi u i ze a mi her laa?

¹⁵ A zurum u ornankwaghôron una kure kwaghôron na yô, una kaa ér shighe kuma u eren kwagh u Yesu yange kaa a mbaapostoli nav ér ve eren la ve. Er i vande ôron sha heen nahan, a er kwagh ne a bredi u i we kwa sha mi ga yô, kua wain u nyian. A ver bredi man wain ne sha tebul ikyua a ornankwaghôron. Una ôr Bibilo ape i pase kwagh u Yesu yange ôr shi er shighe u a hii eren mkombo ne la. U tesen ikyav yô, takerada u Mateu kaa ér: “Yesu tôô bredi A sôn iveren i dedoo sha mi, A coon, A na mbahenen, A kaa er: Ngohol nen, ya nen, ka iyol Yam je ne.” (Mat. 26:26) Yesu yange coon bredi u i wa kwa sha mi ga la sha er una gema a na mbaapostoli mba ve tema a na keen man keen la yô. Sha mkombo u a lu nyôron sha iyange i Aipor 14 la, u nenge a bredi u i we kwa sha mi ga, u i vande coon haan shin agbande a ningir a mi sha yô.

¹⁶ Agbande ne aa lu kpishi sha er a fatyô u ningir a mi sha tseren sha shighe yô. A er kwagh ne inja er ka ma zegeiniongo i tesen aeren a kwaghaôndo her kpete kpete ga. A eren msen tiônôô a been yô, a ningir a agbande ne sha, sha inja sha inja, er i doo u a er hen ijiir i i lu eren mkombo ne la. Iorov kpuaa vea ya bredi ne shin alaghga or môm kpa nana ya ga, er yange lu sha atôônanongo kpishi zum u i umbur ku u Yesu ken inyom i 2013 la nahan.

17. Ka a eren M-umbur yô, i dondo kwagh u Yesu yange kaa ér i er sha kwagh u wain la nena?

¹⁷ A been yô, ornankwaghôron la una ôr kwagh u Mateu yange za hemen u pasen ne, ér: “[Yesu] tôô iyongo, sughun yô, A na ve, A kaa er: Ne cii ma nen shimi; gadia ka awambe Am a ikuryan je ne, a i hee a sha ci u ior kpishi sha u den asorabo” yô. (Mat. 26:27, 28) Nahan a lu dondon kwagh u Yesu yange er la, sha u eren msen ugen, maa tôôn ‘ayongo’ a i hee wain u nyian shimi la ningir a mi sha.

18. Aluer ior kpuaa ya bredi shi ma wain la, shin or môm nan ya shi nan ma ga je kpa, er nan ve i gbe hange hange u hanma or nana zaa?

¹⁸ Ior kpishi mba vea za mkombo ne la vea ya bredi shi vea man wain la ga, sha ci u Yesu yange kaa ér ka mba vea za hemen a na sha Tartor u sha la tseegh vea ya shi vea ma ye. (Ôr Luka 22:28-30; 2 Tim. 4:18) Mbagenev mba ve ve mkombo ne la cii vea lu mba va teman nengen kwagh u a lu zan hemen la. Nahan cii kpa, gba hange hange u vea za M-umbur ne, sha ci u mve ve la tese ér nagh ku Yesu kura gba ve kwagh tsung. Shighe u a lu eren M-umbur ne la, vea fatyô u gbidyen kwar sha averen a vea fatyô u zuan a mi sha ci u nagh ku ipaan ku Yesu yange na la. Mba a ishimaverenkeghen i va lu ken “zegeikpelaior” i ia war “zegecan” i i lu van la. Mbacivir Aôndo mban vea “ôô uriga vev ken awambe a Waniyôngo, [vea] kungu ve.”—Mpa. 7:9, 14-17.

19. Ka nyi u fatyô u eren sha u wan agoyol sha M-umbur shi zuan a iwasen kere?

¹⁹ Mbashiada mba Yehova tar sha won cii wa agoyol sha mkombo u injaa ne. A shiin ukasua kpuaa u a er M-umbur ne yô, se na ior kpishi kwatakerada u lôhô ve un, er se fetyô la cii. Heela tseegh ga, a shiin ayange kpuaa a eren M-umbur yô, se kpishi se lu ôron akaa a Bibilo i er sha kwagh u Yesu yange er kua kwagh u yange za hemen cii man Kwaghyan u Ter u Aikighe u ken inyom i 33 la. Se sôr akaa a ase cii se ver sha er se za mkombo ne yô. Doo u se za tsuaa cii ve a wa icam i hiin man msen u hiin la ye, sha er se ngohol mbavannya, maa se tema se ungwa hanma kwagh u a lu ôron la yô. Se mba ken tiônnongo man mbavannya cica cii, se zua a iwasen kpishi sha u nengen ken Ubibilo asev, er a lu ôron Bibilo shi tan iwanger sha mi la. U hemban cii je yô, aluer se za hen M-umbur la yô, a tese ér se mba a iwuese kpishi sha nagh ku Yesu la, shi se mba kuran tindi u yange wa ér: “Eren nen kwagh ne sha u umbur Mo” la.—1 Kor. 11:24.