Kwagh U Ú Er Ve Ú Kuma U Eren Batisema yô
“Ka nyi je i yange u eren mo batisema?”—AERENAKAA 8:36.
1, 2. Filibu yange hii iliam a ortom u vesen u ken Etiopia la nena, man kanyi i tese ér mcivir u mimi gba or ne ishima?
ORTOM u gomoti u vesen ugen mough zende, lu yemen sha gbenda u u mough ken Yerusalem u yem Gasa la. Gôgô zende shi un ken hemen. Or u tseen ishima ne mough ken Etiopia je va ken Yerusalem sha u va civir Yehova. Hen shighe ne Yesu kpe inyom kar i môm shin ahar nahan. Er va bee hide gba yemen yô, a er kwagh u tese ér ngu a jighjigh u nan yô, lu ôron Mkaanem ma Aôndo yemen sha gbenda. Yehova nenge ishimatseen na la nahan a tindi ortyom za kaa a Filibu ér a za pase or ne kwagh.—Aerenakaa 8:26–28.
2 Ortom u vesen u ken Etiopia ne lu ôron Mkaanem ma Aôndo genger genger, gadia kape ior mba sha ayange la ôron takerada je la, nahan taver Filibu u hiin kwaghôron a na ga. Filibu ungwa or ne lu ôron ruamabera u Yesaia. Tsô a pine un, ér: “U kav kwagh u u lu ôron ne kpa?” Mpin ne kende isharen i or la. Nahan Filibu time sha Yesaia 53:7, 8 a na. Been yô, maa a gba “ôron un kwagh u Yesu.”—Aerenakaa 8:29–35.
3, 4. (a) Hii nan ve Filibu yange timbir ga er Oretiopia la batisema? (b) Ka mbampin mba nyi se time sha mi hegene?
3 Filibu pase Oretiopia ne kwagh shighe kpuaa maa a kav tom u Yesu a lu a mi u eren sha u kuren awashima u Aôndo yô, shi a kav er i gbe u una er batisema una hingir orhenen u Kristu yô. Nahan er za nengen a ityungumnger ikyua yô, a pine Filibu ér “ka nyi je i yange u eren mo batisema?” Sha kpôô yô, mlu u or ne yange kaha kpishi. Ortom u ken Etiopia ne vande lun or u jighjigh u nyôr nongo a Mbayuda, civir Aôndo a ve imôngo yô. Luun er yange una de ian ne a kar un yô, ica ma gba cii ve shi ma zua a ian igen i eren batisema ye. Bee kera yô, or ne fa kwagh u Aôndo soo hen a na yô, nahan un kpa na iyol na a ishima na cii ér una er kwagh shon vough. Filibu lumun, er un batisema saan saan, been yô, Oretiopia la “gba yemen zende na a iember.” A shi nan kpa hide yem ken tar na, za lu or u pasen loho u dedoo, u tseen ishima.—Aerenakaa 8:36–39.
4 Iyoltseghan man batisema u eren ka kwagh u or a tsua u eren ayem ayem ga, kpa kwagh u ortom u ken Etiopia er ne tese ér ashighe nga a ior yange ve ungwa mimi u Mkaanem ma Aôndo ica i gba ga maa ve er batisema yô.a Sha nahan yô, ka a inja u timen sha mbampin mba ve dondo heen ne: Doo u or a wa ago iyol sha ci u batisema nena? Or a lu anyom a me ve nana kuma u eren batisema? Or a za hemen ken jijingi a kighir nena ve nana kuma u eren batisema? Man u hemban cii yô, er nan ve Yehova a soo ér mbatomov nav ve er batisema?
Se Er Iceghzwa vea Aôndo
5, 6. (a) Ior mba Aôndo mba tsuaa mbara yange ve lumun dooshima u Aôndo nena? (b) Or ka nana eren batisema yô, nan ya ikyar kangenaa a Aôndo nena?
5 Yehova yange yem Mbaiserael ken tar u Igipiti kera yô, a kaa a ve ér una gema ve vea hingir ‘kwagh na’ iyol na, vea doo un ishima shi una kura ve vea lu “icighanikyurior.” Kpa, cii ve Mbaiserael ve zua a averen ne yô, gba u vea lumun dooshima u Aôndo la sha u eren hanma kwagh u i kaa ér ve er cii. Nahan ve lumun zwa môm ér, ‘Akaa a TER A kaa cii, vea er,’ sha nahan yô ve ya ikyur a Aôndo. (Ekesodu 19:4–9) Sha derianyom u hiihii la, Yesu wa mbadondon un tindi ér ve gema akuraior cii a hingir mbahenen, man mba ve lumun ityesen na yô, i er ve batisema. Yange gba u vea na Yesu Kristu jighjigh, shi vea er batisema ve vea ya ikyar i injaa vea Aôndo ye.—Mateu 28:19, 20; Aerenakaa 2:38, 41.
6 Akaa a i er ken Ruamabera ne tese ér Yehova veren mba ve er ityendezwa a na ér vea civir un shi ve kur i kpaa la doo doo. Mbakristu fa dedoo ér ka hange hange u vea tsegha ayol a ve shi vea er batisema ve, vea zua a averen a Yehova ye. Se kange ishima ser se dondo igbenda na shi se de ser a hemen se kpaa. (Pasalmi 48:14) Nahan, ka inja er Yehova kôr se sha uwe ngu tesen se gbenda u se zende sha mi yô.—Pasalmi 73:23; Yesaia 30:21; 41:10, 13.
7. Hii nan ve i gbe u or a tsua a ishima i nan ér nana tsegha iyol i nan shi nana er batisema?
7 I lu mdoo u Yehova a doo se ishima man isharen yase i eren ishima na la i mgbegha se u tseghan ayol a ase sha ci na shi eren batisema ye. Or môm nana de eren batisema sha ci u i kaa a nan ér nan hen kwagh ica i gba yum, shin azende a nan nga eren batisema yum ga. Mbamaren man Mbakristu mbagen mba ve tse ken mimi yô vea fatyô u taver or ishima ér nana hen sha kwagh u tseghan iyol i nan man batisema u eren. Apostoli Peteru yange taver mba ve ungwa kwaghôron na sha iyange i Pentekosti la asema ér ve ‘er batisema.’ (Aerenakaa 2:38) Nahan kpa, ka se se tsua ayol a ase ser se er batisema ye, orgen a tsua sha ci wase ga. Ka se se tsua a ishima yase ser se civir Aôndo ye.—Pasalmi 40:8.
Wa Ago a Eren Batisema Tsema Tsema
8, 9. (a) Hii nan ve Ruamabera a lumun batisema u eren anikyundanev ga? (b) Ikyaior ia vese ken jijingi a kighir nan ve ia kuma u eren batisema?
8 Mbayev vea fatyô u tsuan ér vea er batisema kpa a lu sha kwaghfanaa? Ruamabera pase anyom a or a nyôr ve nana kuma u eren batisema ga. Kpa, anikyundanev yô, vea fatyô u hingir mba nan jighjigh shi tsuan kwagh u vea er shin tseghan ayol a ve sha ci u Aôndo ga. (Aerenakaa 8:12) Or u timen sha akaa a mbayiase Augustus Neander ôr kwagh u Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la ken takerada na u i yer ér General History of the Christian Religion and Church la ér: “Sha hiihii la lu mbaganden tseegh i eren ve batisema ye, sha ci u ka mbaganden vea fatyô u kaven inja i batisema man jighjigh u nan ye, gadia akaa a ahar ne nga hange hange.”
9 Sha gbaa u ikyaior yô, mbagen ka ve fatyô u kaven atesen agen sha kwagh u Aôndo man mbaawashima nav sha shighe u ve lu iyev la je, nahan ve tsua ér vea er ishima na, kpa mbagenev yô, ka ve wa ganden sha cii ve ve hii u kaven kwagh ne ye. Nahan kpa, cii ve wanyekwaor shin wanyekwase nana er batisema yô, a gba u nana vande yan ikyar a Yehova shi nana kav atesen a hange hange a ken Ruamabera wang. Shi gba u nana fa inja i iyoltseghan a wanger nan wang er organden kpa ka nan fa i wanger nan nahan.
10. Kanyi akaa nahan i gbe u saa or a er cii ve nana mase tseghan iyol i nan shi eren batisema?
10 Yesu yange kaa a mbahenen nav ér ve tese mbahev u kuran akaa a un we ve kwagh sha mi la cii. (Mateu 28:20) Hiihii yô, mbahev mbara vea fa mimi u ken Bibilo u una wase ve u nan Yehova jighjigh kua Mkaanem nam la. (Mbaromanu 10:17; 1 Timoteu 2:4; Mbaheberu 11:6) Nahan mimi la ka una kôron or ken ishima yô, a mgbegha nan, nan gema ishima sha asorabo a nan a yange nan vanden eren la cii. (Aerenakaa 3:19) Kwagh u masen yô, nan ar sha iaven i nana tsegha iyol i nan sha ci u Yehova shi nana er batisema kpaa.
11. Cii se ar sha iaven i eren batisema yô, er nan ve i doo u se hii u pasen kwagh hanma shighee?
11 Kwagh ugen u hange hange u i gbe u or a er keng ve nana ar sha iaven i eren batisema yô, ka u pasen loho u dedoo u Tartor. Ka tom u hemban lun a inja u Yehova a we ior nav sha ikyev ér ve er ken ayange a masejime ne je ne. (Mateu 24:14) A saan mbapasenkwagh mba ve lu a er batisema ga la iyol u ôron mbagenev kwagh u jighjigh u nan ve kpen kpen. Shighe u ve er batisema kera kpa tom ne ua wase ve, vea za hemen u pasen kwagh hanma shighe man sha gbashima kpaa.—Mbaromanu 10:9, 10, 14, 15.
Kwagh Ngu Yangen We u Eren Batisema?
12. Kanyi alaghga ia yange mbagen u eren batisema?
12 Alaghga mbagenev vea venda ér vea er batisema ga sha ci u ve soo u eren akaa a or ka nana er batisema ve i gba u nana eren la ga. Ve fa ér aluer ve soo u eren ishima i Yehova yô, saa vea gema aeren a ve. Gayô alaghga vea lu henen ér aluer ve er batisema yô, a taver ve u zan hemen u kuran atindi a Aôndo. Mbagenev vea hen ér, “Alaghga yange me er ma kwaghbo nahan a dughum ken tiônnongo u Kristu kera.”
13. Lu nyi i yange mbagenev sha ayange a Yesu la u dondon unuu?
13 Sha ayange a Yesu la kpa mbagenev de asaren a ve man icombor ve yange ve u hingir mbahenen nav. Orngeren ugen yange kaa a Yesu wener una za a Yesu hanma ijiir i a ze cii. Kpa Yesu kaa a na ér ashighe kpishi ka un zua a ijiir i tsan ga. Yesu gema lôhô orgen ér a dondo un, kpa a kaa a Yesu ér a na un ian una za “ii” ter na ve. A shi nan kpa or ne yange nenge ér u una dondo Yesu, ter na a kpe tsô una hide a va ii un yô, hemba doon u una tema hen ya una keghen shighe u ter na una kpe la. Orgen u sha utar di kaa a Yesu ér cii man una dondo un yô, a na un ian una za “lôhô” mba hen ya na “ayem” ve. Yesu kaa ér imba shighe u vihin ngula nahan ka u “geman ashe ken ijime” je la. Nahan hanma or u nan soo u vihin shighe yô, nan banen a ityôkyaa i pasen er i hii ve nan lu palegh ityom i Orkristu la ga.—Luka 9:57–62.
14. (a) Yesu yange lôhô Peteru man Anderia man Yakobu kua Yohane ér ve hingir mbakôronior, nahan ve er nana? (b) Hii nan ve i doo u se timbir u tôôn igbur i Yesu ga?
14 Kpa ieren i Peteru man Anderia man Yakobu kua Yohane la i kaha kposo. Bibilo kaa ér er Yesu lôhô ve ér ve dondo sha a na ve hingir mbakôronior yô, “ve undu ukper vev fese, ve dondo sha a Na.” (Mateu 4:19–22) Er ve tsua u dondon Yesu a ishima ve cii yô, ve zua a mmem u Yesu ôr a ve la, a kaa ér: “Tôô nen igbur Yam sha ayol a en, va hen nen kwagh sha ikyev Yam, gadia M ngu ishima legh legh, man M kehen ityough kpaa ga, tsô né zua a mmem ken asema a en; gadia igbur Yam leghem man ikyav Yav kpaa peese.” (Mateu 11:29, 30) Shin er batisema ka a va a ityom kpishi nahan kpa, Yesu taver se asema ér se fatyô u wan ishima a i, gadia ka ityom i nan se mmem.
15. Ikyav i Mose man i Yeremia la i tese ér se fatyô u suur sha Aôndo ser a wase se nena?
15 Aluer ashighe agen ka se inja er se fatyô u eren ityom i batisema ka a va a mi la ga kpa se er kwaghbo ga. Mose man Yeremia kpa sha hiihii la ve lu henen ér vea fatyô u eren tom u Yehova na ve la ga. (Ekesodu 3:11; Yeremia 1:6) Aôndo yange taver ve asema nena? A kaa a Mose ér: “Me lu a we imôngo.” Yeremia di a gema a tôndo zwa a na ér “M ngu a we sha u yiman we.” (Ekesodu 3:12; Yeremia 1:8) Se kpa se fatyô u lun a vangertiôr ser Aôndo una sue se. Aluer Aôndo doo se ishima shi se suur sha a na yô, se kera taan akperan ken asema ser se fatyô u eren sha iyoltseghan yase ga ze. Apostoli Yohane nger ér: “Ken dooshima yô, mciem ma ga; kpa dooshima u vough yô, dughun mciem kera.” (1 Yohane 4:18) Ka i cier wanye u kpuaa iyol u zenden tswen, kpa zum u nan lu zenden vea ter u nan yô, nan cie kwagh môm ga. Nahan Yehova tôndo zwa ér aluer se suur sha na a ishima yase cii er se lu zenden vea na ne yô, ‘Una kôôm igbenda yase.’—Anzaakaa 3:5, 6.
Mkombo u Civirigh
16. Er nan ve i doo u shighe u i lu eren or batisema yô, a mir nan shin mngere?
16 Sha iyange i ka a eren ior batisema la, i vande nan kwaghôron pasen inja i batisema u Mbakristu ve eren la cii ve i mase eren ior batisema ye. Ken mkur u kwaghôron la ka i na mba ve soo u eren batisema la ian ve pase jighjigh u nan ve ken igbar sha u nan mlumun sha mbampin uhar. (Mbaromanu 10:10; nenge ken akwati u a lu sha peeji 23 la.) A been yô, maa i za mir mba ve ne ayol a ve ér i er ve batisema la shin mnger sha u dondon ikyav i Yesu iyol na ver la. Bibilo kaa ér yange mba eren Yesu batisema yô, “A due shin mnger.” (Mateu 3:16; Marku 1:10) Ikyav tese wang ér Yohane u Eren Batisema yange mir Yesu shin mnger.b Mmir u mirin or shin mnger la ka kwagh u vough sha ci u ka a tese ér se gema uma wase—ka i lu inja er se kpe ken asorabo ase a ngise se eren la se gema se hii uma u he u civir u Aôndo nahan.
17. Mba i lu eren ve batisema man mbagenev mba ve lu nengen a nenge la vea tese icivir sha shighe u eren batisema la nena?
17 Shighe u batisema ka shighe u iemberegh, u eren asenge a mi ga. Bibilo tese ér yange mba eren Yesu batisema shin Ifi u Yordan yô, a er msen. (Luka 3:21, 22) Nahan doo u mba ve soo u eren batisema sha ayange ne kpa vea dondo ikyav i Yesu la, vea tese icivir sha mkombo la. Bibilo wa se kwagh ér se wuhan iyol sha inja hanma shighe cii, nahan sha iyange i se lu eren batisema la je yô hemba doon u se wuha iyol sha inja cii! (1 Timoteu 2:9) Mbagenev kpa vea fatyô u tesen icivir sha shighe u mkombo ne sha u teman ving ungwan kwaghôron u batisema la shi nengen er i lu eren ior batisema yô, sha er hanma kwagh una lu sha inja sha inja yô.—1 Mbakorinte 14:40.
Averen a mba Ve Er Batisema Ve Zough a Mi La
18, 19. Ka icivir man averen a nyi batisema a ve a mini?
18 Ka sea tseghan ayol a ase sha ci u Aôndo sea eren batisema je, se hingir u lun ken tsombor na u injaa la. Hiihii yô, Yehova a hingir Ter wase man ijende yase kpaa. Cii man se er batisema yô, se lu paleghaa a Aôndo, kpa hegen se hime a na. (2 Mbakorinte 5:19; Mbakolose 1:20) Nagh ku Kristu a ne la na yô, se kporom hen Aôndo, un kpaa kporom hen a vese. (Yakobu 4:8) Profeti Malaki kaa ér Yehova keghen ato a mba ve yer sha iti na shi i yer ve sha iti na la, shi ngeren ati a ve ken ruamabera u uma kpaa. Aôndo kaa ér, “vea hingir kwagh Wam jim je, . . . Me er a ve dedoo er or ka nan er a wan u nan u a shir nan tom dedoo nahan.”—Malaki 3:16–18.
19 Shi batisema ka a na se hingir u lun ken mzough u anmgbianev u a lu sha tar cii la. Apostoli Peteru yange pine kwagh u vea undu akaa cii, vea hingir mbahenen mba Kristu ve vea zua a mi yô, nahan Yesu tôndo zwa a ve ér: “Hanmô u nan undu uya shin anmgbianev mba nomso, shin mba kasev, shin ter, shin ngô, shin ônov, shin ishule sha ci u iti Yam yô, nana shi á zua a mi kwa akunduatar shi nana zua a uma u tsôron kpaa.” (Mateu 19:29) Anyom nga karen ken hemen yô, Peteru nger kwagh u “anmgbianev” mba ve lu “sha won cii” la. Peteru iyol na kpa yange zua a iwasen man averen kpishi hen anmgbianev cii, man se kpa kwagh a fatyô u lun nahan.—1 Peteru 2:17; 5:9.
20. Ka ishimaverenkeghen i dedoo i nyi ka se zua a mi zum u se er batisema?
20 Shi Yesu kaa ér mba ve dondo un cii vea “zua a uma u tsôron.” Sha kpôô yô, iyoltseghan man batisema ka a bugh se gbenda u ‘kôron ave sha uma u a lu uma jim la’—ka uma u tsôron ken tar u he u Aôndo je la. (1 Timoteu 6:19) Ma gbenda ugen u wan imaagh sha ci u uma wase u ken hemen man u tsombor wase, u u hembe doon a ungun je kpa ngu ga. Ishimaverenkeghen i dedoo ne ia wase se se “zende ken iti i TER, Aôndo wase, gbem sha won.”—Mika 4:5.
[Footnotes]
a Yange i er Mbayuda man mba nyôron nongo a Mbayuda, mba dubu utar mba ve ungwa kwaghôron u Peteru sha iyange i Pentekosti la batisema her ave ave je. Ve kpa kwagh ve lu kwagh môm a Oretiopia la, gadia ve vande fan atesen a hange hange a ken Mkaanem ma Aôndo.—Aerenakaa 2:37–41.
b Dikishenali i i yer ér Vine’s Expository Dictionary of New Testament Words pase ishember i ken zwa Grika i i yer ér baʹpti·sma (batisema) la ér, “ka u mirin or shin mnger shi dughun nan.”
Ú Fatyô u Pasen Kpa?
• Doo u se lumun dooshima u Yehova nena, man hii nan ve i doo u se er kwagh nee?
• Gba u or a za hemen ken jijingi nan ve nana er batisema?
• Hii nan ve i doo u se cia u eren batisema ser se va kan shio u eren sha iyoltseghan yase yum ga?
• Ka averen a dedoo a nyi mbahenen mba Yesu Kristu mba ve er batisema la ve zough a mini?
[Picture on page 27]
“Ka nyi je i yange u eren mo batisema?”
[Picture on page 30]
Shighe u batisema ka shighe u iemberegh, u eren asenge a mi ga