Mayange Je De Gbe Uwer U Wuese Kwagh Ga
“Mbamhen Ou doom je! iyenge ve kpaa ngee gande.”—PASALMI 139:17.
1, 2. Er nan ve i doo u se wuese Mkaanem ma Aôndo, man orpasalmi yange wuese ma nena?
SHIGHE u i lu sôron tempel u Yehova ken Yerusalem la, Hilkia, Pristi u Tamen “zua a ruamabera u atindiakaa a TER heregh u i na un sha ikyev i Mose yô.” A shi nan kpa ruamabera ne lu kôpi u hiihii u i nger un i bee anyom kar kuma er 800 nahan la! Yange i na Tor Yoshia, u cian Aôndo la ruamabera u atindiakaa la, nahan doo un kpishi. Nahan ave ave la je á kaa a orngeren na Shafan ér a ôr ruamabera shon ken igbar. Ruamabera u i zua a mi ne lu kwagh u saan iyol kpen kpen.—2 Kroniku 34:14–18.
2 Nyian ne, ior ubiliôn imôngo vea fatyô u ôron avegher a Bibilo shin ôron i̱ jimin cii. Kpa kwagh ne na yô, Ruamabera kera gba kwagh ga shin kera ngu a iwasen ga shinii? Mayange ga! I nger mkaanem ma Uhembanagee man sha ci u iwasen yase. (2 Timoteu 3:16) Orpasalmi Davidi pase mnenge na sha kwagh u Mkaanem ma Aôndo ér: “Mbamhen Ou doom je! iyenge ve kpaa ngee gande.”—Pasalmi 139:17.
3. Kanyi i tese ér Davidi yange fa mlu na vea Aôndo doo doo?
3 Ma shighe môm tsô, Davidi gba uwer u wuese Yehova man Mkaanem nam kua gbenda u a tese ér i civir Un sha mimi la ga. Davidi pase iwuese na ken atsam a dedoo a a dugh kpishi la. Ikyav i tesen yô, á nger ken Pasalmi 27:4 ér: “M sôn TER kwagh môm tsô, ka un me ker ye, mer: Ma m lu ken iyou i TER sha ayange am cii, sha u me nenge mkomashe u TER, man me time kwagh ken tempel Na kpaa” yô. Ken zwa Heberu u yange i hii ngeren Bibilo ker la yô, inja i ishember i “time kwagh” la ér u gbidyen kwar sha kwagh gbem shin henen sha kwagh zulee shin kenger kwagh saan ishigh sha. Sha kpôô yô, Davidi yange fa mlu na vea Yehova doo doo, nahan a wuese hanma kwagh u Aôndo er sha u taver jighjigh na cii. Shi eren sha akaa a Aôndo pase un la cii. Sha mimi yô ieren na i wuese kwagh la i kuma i se dondo.—Pasalmi 19:7–11.
Wuese Ian i Ú Lu a mi I Fan Mimi u ken Bibilo La
4. Lu nyi i na ve Yesu “ember ken Icighan Jijingi”?
4 Saa se fa takerada kpishi shin se za makeranta u u ne ior ve moron iyol la keng ve se kav Mkaanem ma Aôndo ga. Kpa se fatyô u kaven ma sha mhôônom ma Yehova ma a zungu mbaasemaleghlegh mba ve hidi a ayol a ve ijime, mba ve lu mbaibanave ken jijingi la. (Mateu 5:3; 1 Yohane 5:20) Er Yesu fa ér a nger ati a uumace mbagen mba ve yen la sha yô, “A ember ken Icighan Jijingi, A kaa er: M ngu sughun We, Tere, Ter u Sha man tar, sha er U yer mbafankwagh man mbakavenkwagh akaa ne, kpa U gem U pase anikyundanev a yô.”—Luka 10:17–21.
5. Er nan ve gba u mbadondon Yesu vea nenge mfe u ve zua a mi sha kwagh u Tartor la ér ka beerkwagh ga?
5 Yesu yange been msen u er a ishima i môm la yô, a gema a kaa a mbahenen nav ér: “Ashe a a nengen akaa a ne nenge ne yô, saan a iyol. Gadia M kaan ne, uprofeti man utor kpishi lu ve pe ma ve nenge akaa a ne nenge ne, kpa ve nenge a mi ga; man shi ma ve ongo akaa a ne ongo ne, kpaa ve ungwa a ga.” Yesu yange taver mbadondon un sha mimi mbara asema ér ve de nengen mfe man mkav u ve zough a mi sha kwagh u Tartor ú Aôndo la ér ka beerkwagh ga. Mayange je i pase kov u civir Aôndo ú tsuaa la mfe ne ga, shi “mbafankwagh man mbakavenkwagh” mba sha ayange a Yesu la kpa i pase ve ga.—Luka 10:17–21.
6, 7. (a) Ka atôakaa a nyi se lu a mi a wuese mimi u Aôndo (b) Ka mkposo u nyi a lu hen atô u kwaghaôndo u mimi man u aieghe?
6 Se hemba mban a atôakaa a wuese mimi u Aôndo sha ayange ase ne, sha ci u Yehova ngu seer tan ior nav iwanger sha akaa a cimin a ken Mkaanem nam sha ikyev i “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh.” (Mateu 24:45; Daniel 12:10) Daniel nger kwagh sha kwagh u shighe u mkur ne ér: “Ior kpishi vea zende wue wue man mfe kpaa una seer.” (Daniel 12:4) Mimi je, ú lumun wer mfe u Aôndo “seer” shi Yehova ngu nan ior nav kwaghyan u ken jijingi mgbeghaa sha ayange ne ga he?
7 Mfe u ior mba Aôndo ve lu zuan a mi mgbeghaa sha kwagh u Aôndo man mbaawashima nav ne na yô ve kaha kposo a ukwaghaôndo mba Zegebabilon mba ve lu ken mtsum la. Nahan ior kpishi mba iyol i kpe ve shin kwaghaôndo u aiegh a ndôhôr ve ishima yô, mba keren mcivir u mimi. Ka mbaasemaamimi mba ve soo u ‘nyôron nongo sha asorabo a [Zegebabilon] ga,’ shi ve soo u ‘ngohol atsan a a tseren un la kpaa ga yô.’ Yehova man mbatomov nav lôhô ambaaior la cii ér ve va ken tiônnongo u Kristu u mimi.—Mpase 18:2–4; 22:17.
Mbawuese Kwagh mba Van hen Aôndo
8, 9. Mkaanem ma i ôr ken Hagai 2:7 la ma kuren nyian nena?
8 Yehova ôr kwagh u tempel na u sha ikyav la ér: “Me tenger akuraior cii, nahan akaainjaa a akuraior cii aa va, nahan Me iv iyou ne a iengem.” (Hagai 2:7) Kwaghôron u profeti u kpilighyol ne yange kure sha ayange a Hagai, sha shighe u i hide a asande a ior mba Aôndo ken tar ve ér ve va hide ve maa tempel ken Yerusalem la. Nyian kpaa mkaanem ma Hagai man ma kuren sha kwagh u tempel u Yehova u ken jijingi la.
9 Ior umiliôn imôngo hila va ken tempel u sha ikyav ne sha u va civir Aôndo “ken jijingi kua ken mimi,” man hanma inyom yô “akaainjaa a akuraior” udubu uderi imôngo nga van ken tempel ne. (Yohane 4:23, 24) U tesen ikyav yô, ibaver i tar sha won cii i ken inyom i tom i 2006 la tese ér iorov 248,327 yange ve er batisema sha u tesen ken igbar ér ve tsegha ayol a ve sha ci u Yehova. Aluer i kar kwar u vough yô, iyenge la tese ér hanma iyange yô, ior mbahev yange ve seer kuma iorov 680. Er mimi a doo ve ishima shi ve lu a isharen i civir Yehova shi yôôn angwe u Tartor yô, kwagh ne tese ér mimi je ka Aôndo a yer ve ye.—Yohane 6:44, 65.
10, 11. Ôr kwagh u a tese er mimi u ken Bibilo ka a hingir u doon ior tsung yô.
10 Mbaasemaamimi mban kpishi ngohol mimi sha ci u ve nenge a “mkposo u orperapera a iferor, man u or u civir Aôndo a or u civir Un ga la.” (Malaki 3:18) Nenge ase kwagh u orgen, mba yer un ér Wayne, kwase na di mba yer un ér Virginia. Yange ve lu ken kwaghaôndo u Protestanti shi ve lu a mbampin kpishi, kpa ve zua a mlumun sha mi ga. Ityav yange mbi vihi ve ishima tsung, nahan vea nenge mbahemen kwaghaôndo vea eren msen sha ci u ushoja shi vea veren ikyav mbi tswamev doo doo nahan i lan ve ishima kpen kpen. Er Virginia tese kwaghaôndo ken makeranta u ve nyôron sha iyange i lahadi la anyom imôngo nahan kpa mba gem beenyol yô, ve nenge ér kwagh kera gba côôci ve a ve ga. Ve kaa ér: “Kwagh gbaan ior u va nengen se ga, sea lu civir Aôndo her shin sea de u civir un kpa ve fa ga. Lu inyaregh yasegh kwagh gba côôci a mi ye. Kwagh ne na yô, se ule kpishi.” Man kwagh u hemba gban ve kera je yô, côôci ve lumun ér nomso ve yaven a ayol a ve.
11 Hen shighe la, wan ve u kwase vea wan na u kwase hingir Mbashiada mba Yehova. Sha hiihii la, kwagh ne vihi Wayne man Virginia tsung, kpa ken masejime yô ve gema ishima nahan ve lumun ér i hen Bibilo a ve. Wayne kaa ér: “Ken atô u iwer itiar tseegh se zua a mfe u Bibilo kpishi je hemba kwagh u se hen ken anyom 70 a karen la! Mayange se fa ser iti i Aôndo ka Yehova ga, shi se fa kwagh môm sha kwagh u Tartor man tar u Paradiso kpaa ga.” Ica i gba ga je tsô, ve gba zan mbamkombo mba Mbakristu vea Mbashiada mba Yehova shi duen za pasen ior kwagh kpaa. Virginia kaa wener, “se soo u pasen hanma or mimi ne.” Ve cii mba anyom 80 kar hegen, ve er batisema ken inyom i 2005 la. Ve kaa ér, “se zua a kwaghaôndo u mimi hegen.”
Wuese er i We U “Agoyol sha ci u Hanma Tom u Dedoo” Yô
12. Kanyi Yehova a eren sha ci u mbatomov nav hanma shighe, man gba u se er nyi ve se zua a iwasen i a ne laa?
12 Yehova wasen mbatomov nav hanma shighe cii ér ve eren ishima na. U tesen ikyav yô, yange pase Noa wanger wanger er una gba tso yô, tom ne lu u or môm lu a vande eren u ga yô, man gba u una er u vough er i tese un nahan, shi kape er kpaa je la. Sha ci u nyi? Sha ci u Noa ‘er kwagh u Aôndo kaa un la cii, a er sha mi’ je. (Genese 6:14–22) Nyian kpa Yehova we mbatomov nav agoyol ér ve er ishima na. Kpa tom wase u vesen yô, ka u pasen ior loho u dedoo u Tartor u Aôndo a ver la shi wasen mba i sar ve u fan mimi la ve hingir mbahenen mba Yesu Kristu. Se kpa aluer se mba mbaungwan kwagh er Noa nahan yô, se kure tom wase doo doo. Gba u se eren sha akaawan a Yehova a we se ken Mkaanem nam man sha ikyev i nongo na la.—Mateu 24:14; 28:19, 20.
13. Yehova tesen se nena?
13 Gba u se hen u eren tom a Mkaanem ma Aôndo, ma ma lu ikyagh ki tomough yasegh ki vesen la ‘jighilii,’ sha er se er tom u pasen kwagh doo doo yô. Mkaanem man ma “a inja sha ityesen man sha mkôôm man sha myange man sha myese u ken perapera kpaa, sha u or u Aôndo nana̱ kuma nana̱ lu a agoyol sha ci u hanma tom u dedoo” yô. (2 Timoteu 2:15; 3:16, 17) Yehova tesen se akaa a injaa ken tiônnongo u Kristu er sha derianyom u hiihii la kpa lu nahan. Nyian ne, ken hanma sati yô ka se nyôr Makeranta U Henen Tom U Hemen u Aôndo man Mkombo u Henen Tomshiren ken atôônanongo 99,770 a a lu tar sha won cii ne. Mbamkombo mban ka ve wase sha er se er tom u pasen kwagh ne yô. Ú tesen wer u wuese mbamkombo mban sha u zan ve hanma shighe shi eren sha akaa a ú hen la kpa?—Mbaheberu 10:24, 25.
14. Mbatomov mba Yehova tese iwuese ve sha ian i ve lu a mi i civir Aôndo la nena? (Za zwa sha ngeren u tesen iyenge u a lu sha peeji 27 la.)
14 Ior mba Aôndo umiliôn imôngo tar sha won cii mba tesen ér ve wuese ityesen i i lu nan ve ne sha u pasen kwagh kpoghuloo. U tesen ikyav yô, ken inyom i tom i 2006 la, mbapasenkwagh u Tartor iorov 6,741,444 er tom u pasen kwagh sha igbenda kposo kposo kuma ahwa 1,333,966,199, shi ve hen Bibilo a iorov 6,286,618. Ka akaa a injaa a taver ishima a i pande i ter ken ibaver i tar sha won cii la je ne. Se mba lôhôn we ser time sha ibaver ne vighe vighe shi ver ishima sha akaa a taver ishima a i er ker la, di er anmgbianev mba sha derianyom u hiihii la kpa yange ve zua a ishimataver sha ibaver i mzehemen u tom u pasen kwagh sha ayange a ve la nahan.—Aerenakaa 1:15; 2:5–11, 41, 47; 4:4; 6:7.
15. Er nan ve i doo u iyol ia kpe se sha mcivir u se civir Yehova a ishima i môm la ga?
15 Icivir i vesen i ka i kôndo i yem sha hen Aôndo hanma inyom la tese iwuese i vesen i mbatomov mba Yehova ve lu a mi sha ian i civirigh i fan Yehova shi eren shiada sha kwagh na la. (Yesaia 43:10) Sha mimi yô, a fatyô u karen iwuese i anmgbianev mba nomso man mba kasev mbabeenyol man mba ve lu uange shin mba ve lu gbon gbon ga la sha iyua i kwasecôghol er la. Kpa gba u se fa ser kwagh u hanma or u nan civir Aôndo a ishima i môm cii doo Yehova man Wan na ishima, gadia mbacivir Yehova mba eren kwagh er tahav vev mbu kom la.—Luka 21:1–4; Mbagalatia 6:4.
16. Ka ikyav mbi tesen ior kwaghaôndo mbi nyi Aôndo a ne se sha ayange nee?
16 Yehova tesen se u pasen kwagh tseegh ga, a na se akaa a injaa sha ikyev i nongo na, a aa wase se u tesen ior yô. Akaainjaa shon a a ne se ken upuembaanyomov mba ve sember karen ne yô, ka takerada u i yer ér The Truth That Leads to Eternal Life la man Ú Fatyô u Lun Uma Gbem sha won ken Paradiso Shin Tar man Mfe u Una Va a Uma u Tsôron La, kua takerada u BIbilo Tese Ér Nyi Jimi? u se sember zuan a mi ne. Ior mba ityakerada ne i doo ve yô, mba eren tom a i ken tom ve u pasen kwagh la doo doo.
Er Tom a Takerada u Bibilo Tese la Doo Doo
17, 18. (a) Ka vegher u ken takerada u Bibilo Tese ne u nyi a doon we u ôron ior kwagh sha mi ken tom wou u pasen kwagha? (b) Ortamen u sôron atôônanongo ugen ôr nyi sha kwagh u takerada u Bibilo Tese laa?
17 Takerada u Bibilo Tese Ér Nyi Jimi? la ngu wasen se ken tom u pasen kwagh ne kpen kpen. Ngu a ityouv 19 man ungeren mba seer mba i pase akaa ker wanger wanger yô, shi i ôr akaa ker sha gbenda u u taver u kaven ga yô. Ikyav i tesen yô, ityough ki sha 12 kira ôr kwagh sha itinekwagh i i kar ér, “Eren Kwagh sha Ishima i Aôndo” la. I pase ken ityough kin er or u nan lu henen Bibilo la nana ya ikyar a Aôndo yô, kwagh ne ka kwagh u ior kpishi ve hen ér mayange or a fatyô u eren ga yô. (Yakobu 2:23) Ka akaa a nyi ior ve er sha kwagh u takerada u u lu wasen ior u henen Bibilo nee?
18 Ortamen u sôron atôônanongo ugen ken tar u Australia kaa ér takerada u Bibilo Tese ne “ka u kôr mbayaav sha mtema fele nahan ve lumun ér i lam a ve.” Shi á kaa ér ú taver u eren tom a mi ga, “u wase mbapasenkwagh u Tartor kpishi u seer taver ishima shi zuan a iember ken tom u pasen kwagh. Kape i lu ve mbagenev ve yer ú ér Kwagh u Injaa ne.”
19–21. Ôr akaa a a tese ér takerada u Bibilo Tese ne u doo yô.
19 Ken tar u Guyana di, orgen u pasen kwagh hanma shighe yange za u za pasen kwase ugen kwaghaôndo yô, kwase la kaa a na ér, “ka Aôndo je a tindi ú hen a mo ye.” Orgen u nyôr kwase ne yô sember undun un a mbayev mbakiriki uhar. Orpasenkwagh la bugh ityough ki sha môm ki takerada u Bibilo Tese la ôr ikyumhiange i sha 11, sha itinekwagh i kiriki i i kaa ér “Aôndo Ka Una Nenge a̱ Eren Se Aferakaa Nahan, Í Lu Un ken Ishima Nena?” la. Orpasenkwagh la kaa ér, “Kwagh ne kôr kwase la ken ishima tsung. Nahan a mough a yem ken ijime i kenti na a za vaa kpishi.” Kwase ne lumun ér kwase Kristu ugen hen ijiir na a henen Bibilo a na, shi kwaghhenen la ngu zan hemen kpaa.
20 Orgen ken tar u Spain di mba yer un ér José, kwase na yange saa ku u aikyôr. Nahan a gba man mcimbim ma bov ér ishima i gba un shimi, shi a ker iwasen hen mbatimen sha mbamhen man aeren a ior kpaa. Nahan kpa ior mban kan shio u nan José mlumun sha mpin u za un iyol tsung yô. Mpin shon yô ér: “Er nan Aôndo a de ér kwase wam a kpe?” Iyange igen yô, José zua a Francesc, orgen u ve eren tom hen kômpeni môm yô. Francesc kaa a na ér vea hen ityough 11 ki takerada u Bibilo Tese la, ki kaa ér “Er Nan Aôndo a De Ér Ican i Er Ioro?” Avur a Ruamabera kua ikyav i tica man wanyemakeranta i i pase ken takerada ne la doo José kpishi. Nahan a hii u henen Bibilo kpoghuloo shi a za mkohol u ningir kpaa, shi a gema van mbamkombo ken Iyou i Tartor.
21 Ken tar u Poland di kwagh u Mkaanem ma Aôndo doo orkpenga ugen u i yer un ér Roman la ishima kpishi, un ngu anyom 40. Er wa ityough ken kpenga yum yô, lu henen Bibilo doo doo kpa va tôndo de. Kpa a za mkohol u vesen ugen maa za zua a takerada u Bibilo Tese la. Shighe karen yô a gba geman inja. A kaa ér, “Takerada ne ngu a atesen a Bibilo a vesen, a i pase a wang yô.” Hegen Roman ngu henen Bibilo kpoghuloo shi ngu zan hemen doo doo kpaa.
Za Hemen u Wuese Kwagh
22, 23. Se za hemen u tesen ser se wuese ishimaverenkeghen i uma u tsôron i i ver sha ci wase la nena?
22 Yange i pase sha Mkohol u Vesen u “Myom Wase Mgbôghom Ve!” la ér sar Mbakristu mba mimi tsung u ‘zuan a mpaa u tsôron’ u Aôndo a tende zwa a mi shi i gbe u se zua a mi sha iwasen i awambe a Yesu Kristu la. Gbenda u hemban doon u se wuese ishimaverenkeghen ne a ishima i môm yô, ka u se za hemen u wanger ayol a ase sha “aeren a a lu kpenegh la, sha u eren Aôndo u uma tom.”—Mbaheberu 9:12, 14.
23 Mbayôôn angwe u Tartor mba ve hembe iyenge miliôn ataratar ne wa ishima mba eren Aôndo tom sha jighjigh hen shighe u isharen i ior wan ayol a ve ikyo tseegh i lu hemban taver a taver ne. Kwagh ne ka kwagh u doon kpishi. Shi kwagh ne ka ikyav i tesen ér ian i mbatomov mba Yehova ve lu a mi i civir Aôndo ne doo ve kpishi, gadia ve fa ér ‘ken Ter yô, tom ve ngu gbilin ga.’ Mayange je se lumun ser iwuese la i ndôhôr ga.—1 Mbakorinte 15:58; Pasalmi 110:3.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Orpasalmi tese se nyi sha kwagh u wuese Aôndo man akaa a a ne sha u wasen se u civir un laa?
• Kwagh u i er ken Hagai 2:7 la ngu kuren nyian nena?
• Yehova we mbatomov nav ago a eren un tom tsembelee nena?
• Ú hen wer doo u ú er nyi sha u wuese Yehova sha erdoo na laa?
[Pictures on page 25]
Yehova wa se agoyol sha er se er ishima na yô