“Or u Nan We Ndor a We yô, Nana̱ Doo U Ishima Er We Iyol You Nahan”

1, 2. (a) Yesu yange kaa ér tindi u tamen u sha uhar la ka nyi? (b) Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mini?

ORFARISHI ugen yange soo u karen Yesu, nahan a pine un ér: “Ortesen, atindi cii ka hanmô ker a lu tindi u tamena?” Er se vande tesen ken ngeren u karen la nahan, Yesu kaa a na ér: ‘Tindi u tamen man u hiihii’ yô ér: “Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima a ishima you cii man a uma wou cii man a mfe wou cii.” Yesu shi kaa ér: “U sha uhar u a lu er un yô, or u nan we ndor a we yô, nana̱ doo u ishima er we iyol you nahan.”—Mat. 22:34-39.

² Yesu yange kaa ér or u nan we ndor a vese yô, nana̱ doo se ishima er se ayol a ase nahan. Sha nahan yô, doo u se pine ser: Ka an jim nan lu orwan ndor a vese? Se tese orwan ndor a vese dooshima nena?

3, 4. (a) Lu injakwagh i nyi Yesu ôr sha u nan ikyar sha mpin u i pine un ér: “Ka an nan lu orwan ndor a mo?” laa? (b) Orsamaria la yange wase or u i ii un, shi i gbidyen un, i undun lu nôngon ku la nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

³ Alaghga se hen kwagh u orwanndor a vese ser ka or u nan dondo ya a vese, u nan lu a vese kôôsôô shi nan wasen se yô. (Anz. 27:10) Kpa nenge ase kwagh u Yesu yange ôr zum u orgen u nengen ér un ngu perapera la pine un ér: “Ka an nan lu orwan ndor a mo?” la. Yesu na un ikyar sha mpin ne sha u ôron injakwagh i Orsamaria ugen u tese orwanndor a na dooshima la. (Ôr Luka 10:29-37.) Alaghga se ver ishima ser pristi u ken Iserael man Orlevi nahan yange ma ve er kwagh u dedoo a orwanndor a ve, u mbanumungbenda ii un, gbidye un, shi kende un lu nôngon ku la. Nahan kpa, ve kar kwagh ve ve yem, ve er kwagh môm shami ga. Lu Orsamaria ugen va wase or ne ye. Orsamaria ne lu môm ken ior mbagenev mba ve kuran Tindi u Mose, kpa Mbayuda gema nyaghen ve yô.—Yoh. 4:9.

⁴ Orsamaria ne wase orwanndor a na la sha u haan un mkurem man wain sha avav sha u a bee yô. Sule uhar mba yange dugh na orya u hen iyou i mbavannya ér a nenge sha or shon la lu inyaregh ki yange orjodo nan er tom i nôngo u kuman ayange ahar ve i na nan yô. (Mat. 20:2) Nahan ka ican ga u fan or u yange nan tese sha mimi ér nan ngu orwan ndor a or u i gber un avav ne la. Mimi je, injakwagh i Yesu ne tese se u zungwen mbawanndor a vese mhôônom shi tesen ve dooshima.

 5. Mbashiada mba Yehova yange ve tese mbawanndor a ve dooshima sha shighe ijeverahumbe i i yer ér Hurricane Sandy la nena?

⁵ Ashighe kpishi ka i taver u zuan a ior mba zungwen or mhôônom er Orsamaria la nahan; hemban je yô, er se lu ken “ayange a masejime” a ior kpishi ve lu a dooshima ga, man anomaior a bo man mba kwagh u dedoo a doo ve ga ne. (2 Tim. 3:1-3) U tesen ikyav yô, alaghga ma aahe una er nahan ior a nyôr ken mbamlu mba vihin tsung. Nenge ase kwagh u yange er ken mbee u uwer u Oktoba 2012, shighe u ijeverahumbe i i yer ér Hurricane Sandy la ta sha gar u New York la. Hen anijiir ugen hen gar ne, ape aahe ne er caveraa, ior lu yan ican sha ci u usu u latriki lu ga shi wuhe kôr shi ve lu a akaa agen a hange hange a kwagh gba ve a mi ga la, ior mbagenev gema lu iin ve akaa. Hen ijiir shon i môm i môm, Mbashiada mba Yehova er tom u nan anmgbianev vev iwasen kua mbagenev kpaa. Mbakristu mba mimi ka ve er akaa ne nahan sha ci u mbawanndor a ve doo ve ishima. Ka igbenda igen i nyi nahan kpa se fatyô u tesen mbawanndor a vese dooshima.

 6. Tom u pasen kwagh u se eren ne gba zua vea kwagh u tesen mbawanndor a vese dooshima la nena?

⁶ Na ior iwasen i ken jijingi. Ka se er kwagh ne sha u nôngon tesen ve kwagh u “ishimasurun i ken icighanruamabera,” i i doo tsung la. (Rom. 15:4) Akperan nga ga, zum u se pase mbagenev mimi u ken Bibilo yô, se mba tesen ve dooshima. (Mat. 24:14) Nenge imba er se lu a ian i civirigh i yôôn loho u Tartor u “Aôndo u ishimaverenkeghen” la sha wono!—Rom. 15:13.

 7. Ka nyi i lu Tindi u Vesene, man ka sea dondo un yô, ka iveren i nyi ka se zua a mini?

⁷ Dondo Tindi u Vesen la. Yesu yange pase kwagh u tindi ne ken mkaanem ma a ôr ken Ityesen na i sha Uwo la ér: “Akaa cii a i sar ne ka ior ve̱ er ne yô, ne kpaa er nen ve di nahan je, gadia ka atindiakaa kua uprofeti je la.” (Mat. 7:12) Ka sea er kwagh a mbagenev er Yesu yange kaa la yô, se mba dondon “Atindiakaa” (hii Genese zan zan Duteronomi), kua “uprofeti” (ityakerada i uprofeti i ken Ruamabera u ken zwa Heberu la). Ngeren mbara tese wang ér Aôndo veren mba ve tesen mbagenev dooshima la doo doo. U tesen ikyav yô, Yehova pase sha ikyev i profeti Yesaia ér: “Waan nen ijirôron ikyo, eren nen perapera; . . . Saan or u nan eren nahan la, iyol.” (Yes. 56:1, 2) Sha kpôô yô, aluer se er kwagh a mbawan ndor a vese sha dooshima man sha perapera yô, se zua a iveren.

 8. Er nan ve i doo u mbaihyomov asev vea doo se ishima, man aluer se er nahan yô, ka nyi ia fatyô u duen kere?

⁸ Mbaihyomov ou ve doo u ishima. Yesu yange kaa ér: “Ne ungwa i kaa er: Doo a or u nan we ndor a we yô, gema kôr orihyom wou ihyom. Kpa Mo yô, M kaan ne Mer: Doo nen a mbaihyomov enev, man shi eren nen msen sha ci u mba ve tev ne a ican yô; sha er né lu ônov mba Ter wen u A lu Sha yô.” (Mat. 5:43-45) Apostoli Paulu kpa va nger imbakwagh ne nahan kaa ér: “Aluer ijen ia kôr orihyom wou yô, na nan kwaghyan, aluer imura ia kôr nan kpaa na nan kwaghman.” (Rom. 12:20; Anz. 25:21) Tindi u Mose la yange pase ér, aluer ikyav kighir ma zendenya u orihyom u or hen inya yô, nana wase orihyom la u moughon a zendenya la sha. (Eks. 23:5) Aluer ior mba eren kwagh imôngo nahan yô, alaghga mba ngise ve lu mbaihyomov la je vea fatyô hingir azende a dedoo. Er Mbakristu ve tesen dooshima yô, kwagh ne na mbaihyomov vev kpishi gema gbenda u ve nengen ve la. Aluer se tese mbaihyomov asev dooshima, kua mba ve tôvon se a ican kpoghuloo la je kpaa, man mbagenev ken ve va gema ishima hingir Mbakristu yô, a doo se je a zua ga!

 9. Yesu yange ôr kwagh u himen iyongo a anmgbian wase ér nyi?

⁹ “Nôngo nen ngegh u lun bem a ior cii.” (Heb. 12:14) Kwagh ne kua anmgbianev asev kpa ker, gadia Yesu kaa ér: “Aluer wea va a iwua you u va nan sha atse a nanden nagh sha mi la, man wea umbur her er kwagh a zua anngôu a we yô, undu iwua you her hen kpe atseegh la, za vande himen a anngôu la, man ú hide, ú va na iwua you ye.” (Mat. 5:23, 24) Aôndo una ver se doo doo aluer se tese anmgbian wase dooshima sha u himen iyongo a nan fese yô.

10. Doo u se ôron mbagenev ijir ga sha ci u nyi?

¹⁰ De er mbagenev ijir ga. Yesu yange kaa ér: “De gbe nan nen or ibo gagh ga, er ne kpaa á na ne ibo gagh ga yô. Gadia imbajir i ne er ne, ka i á ôr ne ye; man ikaren i ne karen a mi ne kpaa, shi ka sha i je á kar ne mi ye. Inja na nan man u nengen anivurkon u a lu anmgbian wou ken ishe, kpa gungurkon u u lu ken ishe you yô, u we u ikyo ga? Shin ú er nan man ú kaa a anmgbian wou wer: De, m̱ dugh u anivurkon ken ishe, man nenge, gungurkon u gem u lu u ken ishee? We, orimangeregh ne, vande dughun gungurkon ken ishe you kera, nahan man u nenge dedoo sha u ú za dugh anivurkon la ken ishe i anmgbian wou kera ye.” (Mat. 7:1-5) Yesu lu tesen se sha gbenda u vesen ér se de naan mbagenev ibo sha akaa a cuku a ve er shami ga la ga, gadia se ayol a ase alaghga se er akaa kpishi shami ga!

11, 12. Ka gbenda u hemban cii u nyi ka se tese ser mbawan ndor a vese doo se ishima?

¹¹ Se soo u tesen mbawan ndor a vese dooshima sha gbenda u hemban cii. Se mba pasen loho u dedoo u Tartor er Yesu nahan. (Luka 8:1) Yesu yange kaa a mbadondon un ér: “Za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen.” (Mat. 28:19, 20) Aluer se dondo kwaghwan ne yô, se wase mbawan ndor a vese vea undu gbenda ú u gbanger shi u lu bele bele, u zan ken mtim la, vea gema a za sha gbenda ú u imbishi, u zan ken uma la. (Mat. 7:13, 14) Yehova ngu a ver iniôngon ne doo doo je ka u henen a hen ga.

¹² Ka se wase ior u kaven mgbe ve u ken jijingi la, er Yesu kpa er nahan. (Mat. 5:3) Mba ve lumun iwasen ne yô, ka se kure mgbe ve ne sha u ôron ve “Loho u Dedoo u Aôndo.” (Rom. 1:1) Mba ve ngohol loho u Tartor ne la ka i hime ve a Aôndo ken iti i Yesu Kristu. (2 Kor. 5:18, 19) Ka sea pasen loho u dedoo ne yô, se tese sha gbenda u injaa ser, mimi je mbawan ndor a vese doo se ishima.

13. U nenge tom u yôôn kwagh u Tartor, u u lu tom u hemban cii la nena?

¹³ Ka sea hide sea za sôr ior shi sea hen Bibilo a ve sha inja, nahan sea wase ve u dondon atindi a Aôndo a perapera la yô, i saan se iyol kpishi. Kwagh ne ngu a gema uma u or u se tese nan Bibilo la. (1 Kor. 6:9-11) Sha kpôô yô, ka i doo se kpishi u nengen er Aôndo a wase “mba i sar ve u zuan a uma u tsôron” la u geman uuma vev, hingir u yan ikyar a na kôôsôô yô. (Aer. 13:48, NW) Ior kpishi kwagh ne ngu a na ve de u zungwen, ve gema ve mgbough a iember; shi ishima i de u nyian ve, ve gema ve lu a vangertiôr hen Ter wase u sha la. Ka sea nenge er mbahev mban ve lu vesen ken jijingi nahan, i doo se kpen kpen! Ka kwagh u civirigh kpishi u tesen mbawan ndor a vese dooshima sha u eren tom u hemban cii u pasen kwagh u Tartor ne la!

14. Pase akaa agen a i er ken 1 Mbakorinte 13:4-8 sha kwagh u dooshima la ken mkaanem ou.

¹⁴ Aluer se mba dondon kwagh u Paulu yange nger sha kwagh u dooshima la shighe u kwagh a zough se vea mbawan ndor a vese yô, se palegh mbamzeyol kpishi, shi a saan se iyol shi se zua a iveren hen Aôndo kpaa. (Ôr 1 Mbakorinte 13:4-8.) De se time kpase sha kwagh u Paulu yange ôr sha kwagh u dooshima la se nenge er se fatyô u dondon kwaghwan ne shighe u se lu eren kwagh vea mbawan ndor a vese yô.

15. (a) Doo u se waan ishima shi se luun sar sar sha ci u nyi? (b) Ka atôakyaa a nyi a ne ve i doo u se palegh iyuhwe i gban man iyolgengese?

¹⁵ “Dooshima we ishima, lu sar sar.” Er Aôndo a eren kwagh a uumace mba ve yen ne a ishima i wan man sar sar nahan, se kpa gba u se waan ishima shi se luun sar sar a mbagenev zum u ve er kwagh sha lan, shin ve er kwagh a vese bagenaa, shin ve lam a vese dang je kpaa. Dooshima “gbe iyuhwe ga,” sha nahan yô, dooshima una na se tôm akaa a or lu a mi shin ityom i i ne nan ken tiônnongo la ga. Heela tseegh ga, aluer se mba a dooshima yô, se gengese iyol ga, shi se mor iyol kpaa ga. Kera kpa, “u kenger sha ilyahan kua ishima i imangeregh, iwanger i mbaaferev la, ka isholibo je.”—Anz. 21:4.

16, 17. Se dondo kwagh u i er ken 1 Mbakorinte 13:5, 6 la nena?

¹⁶ Dooshima una na se er kwagh a orwan ndor a vese dang ga. Se tsugh nan ga, se ii nan ga, shin se er nyityôkwagh igen i peren tindi u Yehova kpaa ga. Shi dooshima una yange se u keren kwagh wase ayol yase tseegh la, kpa se waan akaa a mbagenev ikyo.—Fil. 2:4.

¹⁷ Dooshima u mimi nyoon ishima ga, shi “koson kwagh u bo ken ishima ga;” inja er se mba ngeren akaa a ior ve er se a vihin la shin inya nahan ga. (1 Tes. 5:15) Aluer se wa kwagh ishima a or yô, se lu eren kwagh u Aôndo a soo ga; gadia ishimavihin yase la ia fatyô u yeghen bugh er usu nahan, vihin se man mbagenev iyol. (Lev. 19:18) Gba u dooshima una na a ‘saan se iyol a ifer ga,’ kpa a saan se iyol a kwagh u mimi; aluer orihyom wase ya ican shin i nzughul a nan je kpa se ember ga.—Ôr Anzaakaa 24:17,18.

18. Ka nyi se hen sha kwagh u dooshima ken 1 Mbakorinte 13:7, 8?

¹⁸ Shi nenge ase kwagh ugen u Paulu yange tese ér ka dooshima yô. A kaa ér “dooshima we ishima a akaa cii.” Aluer or hii se kpa nan kaa ér se de nan a kwaghbo u nan yô, dooshima una mgbegha se u den nan. Dooshima “ne jighjigh sha akaa cii,” a i nger ken Mkaanem ma Aôndo yô, shi ngu a na se lu a iwuese sha kwaghyan u ken jijingi u ka se zua a mi la kpaa. Dooshima “lun a ishimaverenkeghen sha akaa cii,” a i nger ken Bibilo la, shi ngu a mgbegha se u pasen mbagenev atôakyaa a a ne ve se lu a ishimaverenkeghen la. (1 Pet. 3:15) Shi shighe u kwagh a tser se yô, ka se er msen shi ve ver ishima ser kwagh u dedoo una due ker. Dooshima ngu a na se “taver ishima sha akaa cii,” aluer ior er se akaabo shin i tôv se a ican shin se ya atsan agen kpaa. Heela tseegh ga, “dooshima been mayange ga.” Uumace mba ungwan imo i Aôndo vea za hemen u lun a dooshima gbem sha won.

19, 20. Ka kwaghwan u Ruamabera u nyi una mgbegha se se za hemen u tesen orwan ndor a vese dooshima?

¹⁹ Aluer se mba dondo akaawan a Bibilo yô, orwan ndor a vese nana za hemen u doon se ishima er iyol yase nahan. Se tese dooshima ne hen ior cii, a lu di hen mba ve lu ityô i môm a vese la tseegh ga. Shi gba u se umbur ser Yesu yange kaa ér: “Or u nan we ndor a we yô, nana̱ doo u ishima er we iyol you nahan.” (Mat. 22:39) Aôndo man Kristu cii ve soo ér mbawan ndor a vese ve doo se ishima. Aluer ma kwagh zua se a orwan ndor a vese man se fa kwagh u se er jighilii ga yô, doo u se sôn Aôndo a hemen se sha icighan jijingi na. Se er nahan yô, Yehova una haa se iveren shi una wase se u eren kwagh sha dooshima.—Rom. 8:26, 27.

²⁰ I yila tindi u a kaa ér orwan ndor a vese nana doo se ishima er iyol yase la ér “tindi u tartor.” (Yak. 2:8) Paulu yange er kwagh u atindi agen ken Tindi u Mose la been yô, a kaa wener: “Hanma tindi ugen kpaa i fiir a cii ken kwaghôron môm ne ér, or u nan we ndor a we yô, nana̱ doo u ishima er we iyol you nahan. Dooshima eren or u nan we ndor a na la, kwaghbo ga, nahan kwagh u atindi a kur sha mi vough yô, ka dooshima.” (Rom. 13:8-10) Sha nahan yô, gba u se za hemen u tesen mbawan ndor a vese dooshima.

21, 22. Doo u Aôndo man mbawan ndor a vese vea doo se ishima sha ci u nyi?

²¹ Sea gbidyen kwar sha atôakyaa a a ne ve i gbe u se tesen orwan ndor a vese dooshima yô, doo u se umbur kwagh u Yesu yange kaa ér Ter na “ka A er iyange Na i̱ due i̱ ta sha mbaaferev kua mbamimi kpaa, man ka A nôô ura sha mbaperapera man mba ve lu mbaperapera ga kpaa” la. (Mat. 5:43-45) Gba u se tese orwan ndor a vese dooshima, nana lu orperapera shin nana lu orperapera ga kpaa. Er se vande pasen nahan, gbenda u hemban cii u se tese nan dooshima yô, ka u ôron nan loho u Tartor. Man aluer orwan ndor a vese la nan ungwa loho u dedoo la, shi nan ngohol u saan saan yô, nana zua a veren ngôgh!

²² Se mba a atôakyaa kpishi a a ne ve i gbe u Yehova una doo se ishima vindi vindi yô. Shi igbenda ngi kpishi i se tese orwan ndor a vese dooshima yô. Aluer se mba tesen Aôndo man mbawan ndor a vese dooshima yô, se mba tesen icivir sha kwagh u Yesu yange ôr sha akaa a hange hange ne la. U hemban cii je yô, se lu eren ishima i Yehova, Ter wase u sha, u lun a dooshima la.