Gba U Ior Mba Aôndo Vea Soo Erdoo
“Ka nyi TER A keren her a we, saa u eren kwagh u mimi man u soon u zungwen mhôônom, man u hiden a iyol ijime er u zenden vea Aôndo wou la gaa?”—MIKA 6:8.
1, 2. (a) Er nan ve msoo u Yehova a soo ér ior nav ve eren erdoo la i lu kwagh u kpiligh se iyol ga? (b) Ka mbampin mba nyi i pin sha kwagh u erdoo, mba i gbe u se time sha mini?
YEHOVA ngu Aôndo u erdoo. (Mbaromanu 2:4; 11:22) A shi nan kpa, Adam man Ifa, iorov uhar mba hiihii mbara ve lu a iwuese sha erdoo u Aôndo ne! Ve lu ken sule u Eden, akaa a Aôndo gba la kase ve wa atô, á lu ikyav i tesen erdoo u Aôndo er a uumace mba akaa ne lu sha ci ve la. Hii shighe la je, Aôndo ngu eren erdoo a ior cii, kua mba ve wuese kwagh ga, man mbaaferev kpaa.
2 Aôndo gba uumace sha inja i mlu na, nahan uumace mba a tahav mbu vea kôr cio u eren aeren a Aôndo. (Genese 1:26) Ka kwagh u kpilighyol u Yehova soon ér se er erdoo ga. Mika 6:8 kaa ér gba u ior mba Aôndo vea “zungwen mhôônom,” vea luun a erdoo. Kpa erdoo jim kanyi? Erdoo gba zua a aeren a Aôndo agen nena? Er i lu u uumace vea fatyô u eren erdoo nahan kpa, er nan ve anza a bo man tswam u dumbur shin tar yum nahana? Er nan ve i gbe u se Mbakristu se nôngo kpoghuloo se eren erdoo a mbageneve?
Erdoo Jim Kanyi?
3. Ú pase inja i erdoo wer nena?
3 Ka se tese mbagenev erdoo sha u wan ve ikyo tsung, shi nôngon ser i kpe ve iyol. Or ka nan er erdoo sha u eren kwagh u wasen orgen, shi ôron or kwagh u una wase nan yô. Inja i erdoo yô, ka u eren kwagh u dedoo a ior, ka u bulan ve a bula ga. Or u eren erdoo ka nan lu sar sar, nan lu ishima legh legh, shi nan zungu mhôônom shi kunya ngu ker nan a mbagenev kpaa. Nan tangen iyol ga, ka nan wa hanma or cii ikyo. Apostoli Paulu wa Mbakristu kwagh ér: “Haa nen mhôônom ma kôron tsung iyol, man shi ieren i dedoo man iyol i gengese ga, man ishima i legh legh man ishima i wan” kpaa. (Mbakolose 3:12) Nahan erdoo ka ikyondo i sha ikyav i̱ hanma Orkristu u mimi cii nana haa iyol yô.
4. Yehova hemen gbenda u tesen er se uumace se doo un ishima nena?
4 Yehova Aôndo hemen gbenda sha u eren a vese dedoo. Paulu kaa wener, lu sha ‘mhôônom ma kôron man dooshima u Aôndo, Oryiman wase va ande’ ye, nahan ‘a yima se, sha m-ee u i ôô se sha mmar u he, man sha mgem u he u sha Icighan Jijingi’ la. (Titu 3:4, 5) Aôndo “ôô,” shin kire Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara sha awambe a Yesu, sha nahan yô, ve zua a mtsera sha naagh ku ipaa ku Kristu kura. Shi icighan jijingi u Aôndo er ve, ve hingir mba ‘i gbe ve hegh,’ ve hingir ônov mba Aôndo mba i mar ve ken jijingi yô. (2 Mbakorinte 5:17) Heela tseegh ga, “zegeikpelaior” mba “ve ôô uriga vev ken awambe a Waniyôngo, ve kungu ve” la kpa Aôndo er erdoo a ve shi tese ér ve doo un ishima kpaa.—Mpase 7:9, 14; 1 Yohane 2:1, 2.
5. Er nan ve i gbe u ior mba jijingi u Aôndo a hemen ve cii vea eren a ior doo doo?
5 Erdoo ka vegher u ityamegh ki icighan jijingi u Aôndo, shin tahav mbu tomov mbu Aôndo. Paulu kaa wener: “Ityamegh ki Jijingi yô, ka dooshima man msaanyol man bem man ishima i wan man sar sar [shin erdoo] man mlu u dedoo man jighjigh man ishima i legh legh man u kôron iyol tsaha. Anzaakaa ne yô, tindi yange a ga.” (Mbagalatia 5:22, 23) Nahan doo u ior mba jijingi u Aôndo a hemen ve cii vea eren a mbagenev doo doo ga he?
Erdoo u Mimi Ka Igbekera Ga
6. Ka hanma shighe nahan erdoo ngu a hingir ieren i vough ga, man ka sha ci u nyi?
6 Ior mbagenev nenge ér erdoo ka igbekera. Ka ve nenge ér hemba doon u or nana taver inja shin ashighe agen je yô, nana vihi tu, sha er ior vea fa inja or i nan lu yô. Sha mimi yô, gba u or nana tsoghul ishima ve nana er erdoo u mimi, nana gema a palegh u eren ibume erdoo a mbagenev ye. Er erdoo u mimi a lu vegher u ityamegh ki jijingi u Aôndo yô, mayange je ka ieren i or wan kwagh ikyo ga la ga, shi ka ieren i lumun iferkwagh kpaa ga. Kpa ibume erdoo yô, ka ieren i vough ga, i ka i mgbegha or nan lumun iferkwagh yô.
7. (a) Eli yange er ieren i wan kwagh ikyo ga nena? (b) Er nan ve i gbe u mbatamen vea palegh u eren ibume erdoo kpeele?
7 U tesen ikyav yô, time ase sha kwagh u Eli u lu zegepristi u Iserael la. Eli yange wa ikyo u tsahan ônov nav, Hofeni man Pinehashi, mba ve lu upristi ken tabernakel la ga. Aôndo wa Tindi ér a̱ naan naagh yô, i na ve ci ken naagh kura, nahan kpa kuma ve ga, zum u a nanden naagh yô, ve tindi ma ortom ve ér nana za ngohol inyam i kô hen or u nanden naagh la, cii man i mase nanden ahôm a inyam la nan naagh ye. Ônov mba Eli shi ve yaven a kasev mba ve eren tom hen hunda u tabernakel la. Eli yange ma de Hofeni man Pinehashi tom u i wa ve sha ikyev la, kpa er nahan ga, á zôhô a ve beelee tsô a de. (1 Samuel 2:12-29) Kape i lu ve “kwaghôron u TER za ihen hen ayange la,” je la! (1 Samuel 3:1) Gba u mbatamen mba ken Kristu vea palegh u eren erdoo u sha ibume la a mba ve er akaabo yô, sha er vea vihi mlu u ken jijingi u tiônnongo ga yô. Or u nan eren erdoo u mimi nan lumun alam a dang ga, shi nan lumun aeren a atindiakaa a Aôndo a vende la kpaa ga.
8. Yesu yange er erdoo u mimi nena?
8 Mayange je, Yesu Kristu, ua ver se ikyav i se dondo la ya ibo sha ci u á er ibume erdoo a mbagenev yum ga. Kpa á ver ikyav i hemban doon cii i eren erdoo u mimi. U tesen ikyav yô, yange “mhôônom kôr Un a [ior] tsung, sha ci u i tumbul a ve, ve sambe wuee er iyôngo i i lu a orkuran i ga nahan.” Yange i saan mbaasemaamimi iyol u van hen Yesu, je yô ve vaan hen a na a ônov vev mbakiriki kpaa. Gbidye ase kwar a ishima you nenge er Yesu er erdoo a mbayev mbakiriki shi mhôônom kôr un a ve je á “kuve ve, . . . A ver ve doo doo” yô. (Mateu 9:36; Marku 10:13-16) Er Yesu eren a ior dedoo nahan kpa, lumun a kwagh u vough u Ter na u sha la kpa lumun a mi yô. Mayange je Yesu lumun iferkwagh ga; Aôndo yange na un ishimataver nahan pon atseregh a mbahemenev mba kwaghaôndo mba sha ayange a na la ken igbar. Er i tese ken Mateu 23:13-26 nahan, á pon aeren a ve acin imôngo je, á kaa wener: “Kwagh á tser ne, ne mbangeren man Mbafarishi.”
Erdoo man Aeren a Aôndo Agen
9. Erdoo zua vea ishima i wan man mlu u dedoo nena?
9 Erdoo zua a aeren agen a jijingi u Aôndo, inja er “ishima i wan” man “mlu u dedoo” nahan. Or u nan eren erdoo ka nan er erdoo sha u wan ishima a mbagenev. Ka nan washima a or u nan vihi tu kpaa. Erdoo zua a mlu u dedoo, sha ci u or u nan eren erdoo ka nan er kwagh u una wase mbagenev yô. Ashighe agen yô, afatyô u geman ishember i ken zwa Grika i i gem ér “erdoo” la ér “mlu u dedoo.” Mbakristu mba tsuaa mbara yange ve er erdoo ayol a ve je, kwagh ne kpiligh mbagenev mba ve lu mbacivir Aôndo ga la iyol kpishi, nahan Tertullian lu ôr kwagh u mbadondon mba Yesu mban wener, ‘mba ior mba erdoo a ye tor ken ve yô.’
10. Erdoo man dooshima zua nena?
10 Erdoo zua vea dooshima. Yesu ôr kwagh u mbadondon nav wener: “Ka sha kwagh ne man ior cii vea kav er ne lu mbahenen Av ye, aluer ne doo ayol a en yô.” (Yohane 13:35) Paulu kpaa ôr kwagh u dooshima wener: “Dooshima we ishima, lu sar sar,” lu a erdoo je. (1 Mbakorinte 13:4) Erdoo zua a dooshima, i ôr kwagh u dooshima ken Ruamabera ajiir imôngo. Ishemberti i ken zwa Heberu i í nger ér “dooshima” la a fatyô u pasen i̱ ér ka erdoo u or ka nan var a kwagh zan zan nan kar kuren awashima u nan we ve nan var a kwagh shon la. Yehova tese erdoo na shin ishoon na i sha ishima i môm la ken igbenda kpishi. U tesen ikyav yô, a er erdoo a ior sha u yiman ve shi kuran ve kpaa.—Pasalmi 6:4; 40:11; 143 12.
11. Erdoo u Aôndo na se vangertiôr u nyi?
11 Erdoo u Yehova ka a urugh ior a va a ve hen a na. (Yeremia 31:3) Mbacivir Aôndo mba jighjigh ka vea soo ér a̱ yima ve shin a̱ wase ve yô, ve fa je ér una er a ve doo doo, una yima ve kpee je a bunde ga. Erdoo u Aôndo una va ve ahenge ga. Nahan vea fatyô u eren msen vangertiôr, di er orpasalmi kpa yange er nahan, wener: “Kpa mo yô, m suur sha erdoo Wou; ishima yam ia ember myom Wou.” (Pasalmi 13:5) Dooshima u Aôndo ka u mimi, nahan mbacivir un vea fatyô u suur sha a na vangertiôr. Mba a vangertiôr ér: “TER Una ta ior Nav kera ga, man Una undu dyako Na kpaa ga.”—Pasalmi 94:14.
Er Nan Ve Tar u Iv a Tswam Yum Nahana?
12. Hemen u sha tswam hii hanma shighe, man u hii nena?
12 Mlumun u sha mpin ne zua sha kwagh u yange er ken sule u Eden la. Sha shighe u i gba uumace ica lu a gba ga la je tsô maa or u ken jijingi ugen, u kwagh a kom un ga, shi a lu or u gengeseiyol la er mhen wener una hingir tor u tar ne. Á er sha awashima na la vough, á hingir “tor u tar ne” u wan tswam kpen kpen. (Yohane 12:31) I va hingir u fan un ér ka Satan Diabolo, nomor u hendan kwagh a Aôndo man ior. (Yohane 8:44; Mpase 12:9) Awashima na u sha hua u soo wener una hingir orhemen tar vough er Yehova a lu hemen tar sha inja nahan la due ken igbar shighe u i gba Ifa ica lu a gba ga la. Nahan hemen u bo hii shighe u Adam venda hemen u Aôndo, gema tsua u lun sha tseeneke na la, sha nahan yô á venda erdoo u Aôndo shaa shaa la. (Genese 3:1-6) Adam man Ifa ve kera hemen ayol a ve ga, ve hingir u lun sha ikyev i hemen u Diabolo, un u kwagh a kom un ga, shi a lu or u gengeseiyol la.
13-15. (a) Mvende u vendan hemen u perapera u Yehova la va a mbamzeyol mba nyi? (b) Er nan ve tswam u dumbur shin tar yum nahana?
13 De se time nen sha mbamzeyol mbagen mba ikyaa ne i ve a mi yô. Yange i zenda Adam man Ifa ken vegher tar u lu paradiso la kera. Ve due ken sule u doonashe, ape ve yaan ahu a iue a dedoo, kua atam a ikyon la, ve yem ve za lu hen ijiir i ican lu her yô. Aôndo kaa a Adam wener: “Er u ongo imo i kwase wou, u ye atam a kon u yange M ta u icin Mer, de ye ga la yô, tar u̱ lu a ifan iyol sha ci wou, ka sha ican je man ú ya u, sha ayange a ou cii ye, usaa man usagher vea mende u sha mi.” Ifan i Aôndo wa inya la tese ér Adam una kaha sule kpa ua doo ga. Tsombor u Adam yange u ya ican i ifan i i wa ér usaa man usagher vea mende sha inya la je yô, Lameki ter u Noa ôr kwagh u “ican i yan i sha ave [a ve] sha tar u TER A we u ifan ne.”—Genese 3:17-19; 5:29.
14 Adam man Ifa shi ve tôô bem ve musan mzeyol. Aôndo kaa a Ifa wener: “Me seer we ican tsung sha iyav mbu wan ou, ú maren sha ican je; isharen you ia lu sha nomu, ú lu sha ikev na.” Shighe karen yô, Kain wan u hiihii u Adam man Ifa ve mar la er kwaghbo u vihin tsung, á wua anmgbian na Abel.—Genese 3:16; 4:8.
15 Apostoli Paulu kaa wener: “Tar cii ngu sha ikev i Orbo.” (1 Yohane 5:19) Ior mbá eren anza a bo, inja er hua man iyolgengese, vough er orbo u tar u lu sha ikyev na ne nahan. Kape i lu ve tswam man ifer i dumbur shin tar yum ne! Kpa tar ua za hemen u lun nahan gbem ga. Yehova una va kar a tswam man ifer kera, nahan erdoo man mhôônom ma zungwen ma a dumbur zum u Tartor na ua hemen la.
Erdoo Una Dumbur ken Tartor u Aôndo
16. Er nan ve hemen u Aôndo u sha ikyev i Kristu Yesu la u lu u sha erdoo, man kwagh ne mgbegha se u eren nyi?
16 Yehova man Kristu Yesu u i ne un tôgh ku Tor u Tartor u Aôndo la ve soo ér hanma or u ve lu hemen nan cii nana eren a ior dedoo. (Mika 6:8) Yesu Kristu tese ikyav er hemen u Ter na a we un sha ikyev la ua lu u sha erdoo yô. (Mbaheberu 1:3) Se nenge ikyav i hemen u Yesu la sha gbenda u yange á pon aeren a mbahemenev mba kwaghaôndo mbaaiev, mba yange ve tôô ior ikyav mbi gande ve vanger la. Á kaa wener: “Va nen her a Mo, ne mba i ver ne iyol cii, ikav mbi yoho ne kpaa, Mo Me na ne mmem. Tôô nen igbur Yam sha ayol a en, va hen nen kwagh sha ikev Yam, gadia M ngu ishima legh legh, man M kehen ityough kpaa ga, tsô né zua a mmem ken asema a en; gadia igbur Yam leghem man ikav Yav kpaa peese.” (Mateu 11:28-30) Utor mba tar ne man mbahemenev mba kwaghaôndo kpishi ka ve wa ior atindi kpishi shi ve wa ior ityom i gande ve vanger, man kwagh tsô a gba ve sha mi ga. Kpa Yesu yô, yange á ôr mbadondon nav akaa a vea fatyô u eren, a a wase ve yô. Nenge imba er igbur i Yesu yange i leghem shi i peese sha wono! Kwagh ne mgbegha se u eren a ior doo doo er un nahan ga he?—Yohane 13:15.
17, 18. Er nan ve se lu a vangertiôr ser mba vea lu hemen a Kristu imôngo sha man mba vea lu eren un tom shin tar ne cii vea er erdoo?
17 Mvende u Yesu venda kwagh a mbaapostoli nav gbar gbar la tese er hemen u Tartor u Aôndo u kaha kposo a hemen u uumace yô. Bibilo kaa ér: “Ve gba sendegh anyiman ayol a ve [mbahenen] er shin ka hanmô ve á ver nan orvesenou? Kpa A kaa a ve er: Utor mba atôatyev ka ve manger sha a ve, man shi mba yer mba ve lu a tahav sha a ve la er mbawasenior. Kpa ne yô, ka nahan ga; kpa u nana lu u vesen ken a ven yô, nana̱ hingir er u masetyô yô; man u nana lu orhemenegh, nana̱ hingir er wanye u wasen ne nahan. Gadia ka an nan hembe iciviri, ka or u teman a tema hen kwaghyan, shinii, ka or u duen a due a iwere? Kara ka u a tem hen kwaghyan la gaa? Kpa Mo M ngu her atô wen er or u duen a iwer nahan.”—Luka 22:24-27.
18 Mbahemenev mba uumace ka ve tese ér ve hemba ior sha u “eren tahav” sha ior, shi ka ve ya uzegembaatiiv, nahan ve hen ér amba atii la aa tese ér ve hemba ior mba ve lu hemen ve la. Kpa Yesu kaa wener or hingir shagbaor sha u eren mbagenev tom, imbaor la ka nan nôngo kwagh kpoghuloo a uwer gban shio sha u wasen mbagenev. Gba kpee u mba vea lu hemen a Kristu imôngo sha la, shin mba vea lu eren un tom shin tar ne cii vea nôngo kpoghuloo vea dondo ikyav i Yesu i hiden a iyol jime shi eren erdoo la.
19, 20. (a) Yesu yange pase er erdoo u Yehova a ze shimi i kighir nena? (b) Se dondo ikyav i Yehova sha u eren a ior dedoo nena?
19 Shi se time nen sha akaawan agen a Yesu a we se la. Yesu tese er erdoo u Yehova a ze shimi a kighir yô, á kaa wener: ‘Aluer ka mba ne doo ve ishima la tsô vea doo ne yô, ka nyi iwuese á wuese ne a mini? Gadia mbaasorabo je kpaa, mba ve doon ve ishima la yô, ve kpaa mba doon di ve ishima je. Man aluer ne eren dedoo a mba ve eren a ven dedoo yô, ka nyi iwuese á wuese ne a mini? Gadia mbaasorabo je kpaa mba eren nahan. Man aluer ka mba ne veren ishima ner, né shi né zua a kwagh hen a ve la, man nea pwaren ve akaa yô, ka nyi iwuese á wuese ne a mini? Gadia mbaasorabo je kpaa mba pwaren mbaasorabo inyaregh, sha u shi vea zua a mi nahan vough yô. Kpa mbaihomov enev ve̱ doo ne ishima, eren nen a ve doo doo, pwaren nen kwagh, kpa de veren nen ishima u shi ngohol kpee ga; nahan injar yen ia lu i vesen je, man né lu ônov mba Uhembansha ye; gadia Wen yô, eren dedoo a mba ve lu a ishughun ga kua mbabov kpaa. Yô, zungwen nen mhôônom er Ter wen kpaa A zungu mhôônom nahan.’—Luka 6:32-36.
20 Erdoo u Aôndo keren kwagh na iyol na ga. Ne naagh shi pin mtsera sha mi ga. Yehova ka á er “iyange Na i̱ due i̱ ta sha mbaaferev kua mbamimi kpaa, man ka A nôô ura sha mbaperapera man mba ve lu mbaperapera ga kpaa.” (Mateu 5:43-45; Aerenakaa 14:16, 17) Se dondo nen ikyav i Ter wase u sha la nahan se kura nen ayol a ase sha u eren mba ve wuese kwagh ga la kwaghbo ga, shi se eren a ve doo doo kpaa, shi se eren a mbaihyomov asev kpa doo doo. Aluer se mba eren a ior doo doo yô, se mba tesen Yehova man Yesu ser, sar se u va lun ken Tartor u Aôndo, shighe u erdoo man aeren a Aôndo agen aa ya tor ken uumace cii la.
Er Nan Ve i Gbe u Se Eren Erdoo?
21, 22. Er nan ve i gbe u se eren erdoo?
21 Gba hange hange u hanma or u nan lu Orkristu u mimi cii nana eren erdoo. Aluer se mba eren erdoo yô, se mba tesen ser jijingi u Aôndo ngu eren tom ken a vese. Heela tseegh ga, aluer se mba eren erdoo u sha gbenda u mimi yô, se mba tesen ser se mba dondon Yehova Aôndo man Kristu Yesu. Shi gba u mba vea va ya dyako u Tartor u Aôndo shin tar ne cii vea er erdoo. Nahan yô, gba kpee u se soo u eren erdoo shi se hen u eren un kpaa.
22 Ka sha igbenda injaa i nyi nahan hanma sev yô, se eren erdoo a ioroo? Se time sha kwagh ne ken kwaghhenen u a dondo ne.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Erdoo jim kanyi?
• Er nan ve tswam man ifer i dumbur shin tar yumu?
• Er nan ve se fe ser erdoo una dumbur ken Tartor u Aôndo laa?
• Er nan ve i gbe hange hange u hanma or u i sar nan u lun ken Tartor u Aôndo la cii nana eren erdoo?
[Picture on page 6]
Mbatamen mba ken Kristu ka ve nôngo u eren kwagh a iyôngo i i lu sha ikyev ve la dedoo
[Picture on page 8]
Erdoo u Yehova una undu mbacivir un zum u ve lu ken ican ga
[Pictures on page 9]
Yehova te iyange, shi nee ura sha ci u hanma or cii