Yesu Yange Kpe sha Ci Wam Mimi?

BIBILO ôr akaa a ior kpishi mbajighjigh mba ve ‘lu di inja i môm a vese’ shin ve lu uumace er se nahan la, ôr sha u pasen er ishima lu ve ker yô. (Yak. 5:17) Ikyav i tesen yô, alaghga a lu se ican ga u kaven er hii ve Paulu ôr mkaanem ma i nger ken Mbaromanu 7:21-24 la yô. A kaa ér: “Ka a saren mo u eren kwagh u dedoo yô, kwaghbo kpaa a lu a mo her. . . . Kpe ahii, mo or u gban kera nee!” Zum u se lu nôngon a mbamyen asev yô, ka kwagh u surun se ishima kpishi u fan ser or er Paulu nahan kpa yange nôngo a mbamyen nav.

Paulu shi yange ôr kwagh ugen kpaa u lu nôngon a mi yô. A pase ken Mbagalatia 2:20 ér, un ngu a vangertiôr ér un doo ‘Wan u Aôndo ishima nahan A gema A na iyol Na sha ci na’ jighilii, ka ci u un Paulu je la! Se kpa kape ka i lu se laa? Alaghga tsô ka lun se nahan hanma shighe ga.

Aluer asorabo a yange se er la na ka i lu se inja er se gba kwagh ga yô, adooga a taver se u lumun ser, se doo Yehova ishima, shi una de se kwaghbo. Sha nahan yô, a hemba taver se u henen ser iyua i nagh ku ipaan la ngi sha ci wase. Kpa, kape Yesu a soo ér se nengen nagh ku ipaan laa? Aluer ka nahala ga yô, ka nyi se er ve, se gema nengen ku er a soo laa? De se time sha mbampin mba uhar mban.

Jighilii yô, Yesu soo ér hanma or nana nengen nagh ku yange un na la ér ka iyua i i ne sha ci u nan jighilii yô. Er nan se fe nahana? Gbidye ase kwar nenge a kwagh u yange er, i nger ken Luka 23:39-43 la ken ishima. I mande orgen sha kon ikyua a Yesu. Orne kaa ér un ngu a ibo sha akaabo a yange un er yô. Kwagh u or ne er la yange a lu kwaghbo u vesen, sha ci u yange i lu ior mba ve er akaabo a vesen la i na ve imba mtsaha la ye. Ishima za orne iyol kpishi, nahan a zamber a Yesu a kaa ér: ‘Umbur mo zum u Wea nyôr sha Tartor Wou yô.’

Nahan Yesu kaa a na ér nyi? Nenge ase a Yesu ken ishima you er nyoon un tsung zum u lu nôngon ér una gema a kenger or ne la. Er Yesu lu ken mnyoon kpishi nahan kpa, a se teghelee, maa a kaa a or la ér: “Mimi je m kaan we nyian ne, u va lu vea mo ken Paradiso, NW.” Yesu yange una soo yô, ma umbur or la ér “Wan u or kpaa va sha u . . . Una na uma Na a̱ hingir ipaan sha ci u ior kpishi.” (Mat. 20:28) U nenge er Yesu yange ôr kwagh kundu kundu u tese ér un na nagh sha ci u or ne jighilii kpa? Yange ôr kwagh a or ne sha gbenda u a kundu or shon iyol yô. Yesu er tom a ishember “u” man “mo” la. Yange ôr kwagh a or la u tesen ér un ngu kaan a na jighilii ér una va lu ken paradiso shin tar.

Akperan nga ga, Yesu yange soo ér or la a nenge nagh kura ér ka iyua i i ne un jighilii yô. Aluer iferor u zua a ian i civir Aôndo ga la je kpa lu Yesu ken ishima a na nahan yô, hide Orkristu u nan er batisema shi nan lu civir Aôndo la yô, una hemba soon ér ma nan nenge nagh kura nahala ga zee? Kpa ka nyi ia wase se u fan ser se fatyô u zuan a mtsera ken nagh ku Kristu kura shin er yange se er asorabo nahan kpaa?

Tom pasen kwagh u Yesu na Paulu la wase un u kaven je er Yesu kpe sha ci na. Nena yô? A pase nahan er: “M ngu wuese Un u A nem agee la, ka Kristu Yesu Ter wase, gadia A nenge er m ngu jighjigh, A verem sha tom, shin er yan m lu or u ityuhwan, man or u tôvon mbagenev a ican man shi iperaor nahan kpaa.” (1 Tim. 1:12-14) Tom u i na Paulu ne wase u kaven ér Yesu zungwe un mhôônom shi un doo Yesu ishima shi Yesu na un jighjigh kpaa. Se kpa Yesu na hanmô wase tom. (Mat. 28:19, 20) Nahan tom u i ne se la ua fatyô u wasen se u kaven ser se kpa Yesu kpe sha ci wase?

Orgen u yange i dugh un ken tiônnongo tsa kuma anyom 34, kpa a sember hiden hen Yehova yô, iti na ér Albert, a kaa ér: “Asorabo a am ngam sha ishi gbem. Kpa zum u ka mea due a pasen kwagh yô, i lum er lu apostoli Paulu nahan, mer Yesu iyol na nam tom. Tom ne ka u na i hemba saan mo iyol shi m hemba nengen iyol yam kua uma wam man mlu wam u ken hemen la sha gbenda u injaa.”—Ps. 51:3.

Orgen u yange lu iferor shi wa ipila kpishi cii va hen mimi yô, mba yer iti na ér Allan, a kaa ér: “Zan zan nyian kpa ka m shi henen sha akaa a yange m er a ior la. Ashighe agen kwagh ne ngu a nam m ure kpishi. Kpa m sugh Yehova er a de orsholibo er mo nahan ér m za ôron mbagen loho u dedoo yô. Ka mea nenge ior vea keghen ato a loho u dedoo ne nahan, kwagh la a umbur mo er Yehova a doo shi se doo un ishima yô. Ka m nenge je mer ngu eren tom a mo u wasen mbagen mba ve kpa yange ve er akaabo yô.”

Tom u i ne se asange asange ne ka u na se hemba veren ishima yase sha u eren akaa a dedoo shi henen sha akaa a injaa ken ishima. Sha nahan yô, ka se fa je ser Yesu zungwe se mhôônom shi se doo un ishima shi a na se jighjigh kpaa.

Alaghga asema a ase aa za hemen u nan se ibo sha asorabo aa yange se er la zan zan a va kar timin botar u Satan ne kera. Nahan ka nyi ia wase se u nôngon a ibo i ishima yase ia lu nan se laa?

Kwase ugen u i yer iti na ér Jean, u ishima ka i shi nan un ibo sha uma u ngise lu nguhar môm ken tiônnongo, ku gen ken tar shighe u lu gumkwase la yô, kaa ér: “Doom kpishi er ‘Aôndo [A] hemba ishima yase’ yô.” (1 Yoh. 3:19, 20) Se kpa er se fe ser Yehova man Yesu hemba fan mlu wase u isholibo ne a vese yô, ka kwagh u surun se ishima kpishi. Umbur wer, nagh ku yange ve na la lu sha dooshima je; man lu sha ci u uumace mba lun a isholibo shio ga, kpa lu sha ci u mbaasorabo mba ve gem ishima yô.—1 Tim. 1:15.

Aluer se mba gbidyen kwar nengen gbenda u Yesu eren kwagh a uumace mbaasorabo la shi se nôngo sha afatyô wase cii se mba eren tom u Yesu a ne se asange asange la yô, se fatyô u lun a vangertiôr ser nagh kun yange i na lu sha ci wase jim jim. Aluer se er nahan yô, se fatyô u kaan er Paulu nahan ser: ‘M doo Yesu ishima man A gema A na iyol Na sha ci wam.’