De Deen Wer Kwagh Môm a Yange U u Dondon Yesu Ga

 1. Shighe u yange u hii u pasen mbagenev loho u Bibilo la, alaghga lu nyi i er i kpiligh we iyolo?

U UMBUR shighe u yange u va mase kaven wer u zua a mimi u Bibilo i tese la kpa? Akaa a yange u lu henen ken Bibilo la wanger we wang shi taver we u kaven ga cii! Sha nahan yô u hen wer, hanma or cii a saan nan iyol u henen atesen a Bibilo la. Yange u na jighjigh a ishima i môm wer, loho u Bibilo la ua na a hemba saan ve iyol hegen shi vea lu a ishimaverenkeghen i doon tsung sha mlu u ken hemen la. (Ps. 119:105) Nahan maa u gba mi ôron azende a ou, kua anmgbianev ou akaa a mimi a u va hen la yughur yughur. Kpa lu nyi i ere? Kwagh u kpiligh we iyol yô, ve kpishi ve venda u keghen ato a we.

2-3. Sha ayange a Yesu la, ior kpishi nengen un kua loho u pasen la nena?

² Shighe u mbagenev ve vende u keghen ato a loho u se pasen la kpa, mayange i de kpiligh se iyol ga. Sha shighe u Yesu la, ior kpishi venda un shin er yange er uivande mba tesen ér Aôndo lu a na nahan kpaa. Ikyav i tesen yô, Yesu yange nder Lasaru shin ku man lu ivande i mba ve hendan a na la je kpa, vea fatyô u tunan ga yô. Nahan cii kpa, mbahemenev mba Mbayuda na jighjigh ér Yesu ka Mesiya ga. Yange ve soo u wuan Yesu kua Lasaru cii!—Yoh. 11:47, 48, 53; 12:9-11.

³ Yesu yange fa er ior kpishi vea na jighjigh ér un ngu Mesiya ga yô. (Yoh. 5:39-44) Yange kaa a mbahenen mba Yohane u eren Batisema mbagenev mbara ér: “Saan or u nan zua a ityôkyaa ken a mo i nan nan gbeev mbu nôngon ga la iyol.” (Mat. 11:2, 3, 6) Er nan ve ior kpishi venda Yesu?

 4. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

⁴ Ken ngeren ne man u dondon la cii, se lu timen sha atôakyaa a yange na ve ior kpishi sha ayange a mbaapostoli la venda u nan Yesu jighjigh yô. Shi se nenge er i hii ve nyian ne kpa, ior kpishi ve vendan loho wase yô. Kpa u hemban cii yô, se hen er i gbe u se na Yesu jighjigh taveraa sha er kwagh môm una yange se u hingir mbadondon un ga yô.

 5. Alaghga lu nyi i na ve mbagenev kure ikyaa ér Yesu ka Mesiya u i tôndo zwa ér ngu van la ga?

⁵ Mbagenev kpishi yange ve venda Yesu sha ci u ijiir i vese her la. Yange ve fa er Yesu lu or u fan ityesen tsema tsema shi eren uivande kpaa yô. Nahan kpa, ve tôô di tsô ér Yesu ka wan u orkapinta u a lu a kwagh ave ga yô. Shi lu or u hen gar u Nasareti, man alaghga ior kpishi nengen gar ne ér ka gar u sha kwarkyaa kpaa ga. Nataniel u va hingir orhenen u Yesu la je kpa, sha hiihii la kaa ér: “Ma kwagh u dedoo una fatyô u duen ken Nasareti je kpa?” (Yoh. 1:46) Alaghga Nataniel yange soo kwagh u gar u Yesu lu her ne ga. Gayô alaghga lu kwaghôron u profeti u ken Mika 5:2, u yange tsenga ôron ér a mar Mesiya ken Betelehem, a lu ken Nasareti ga la yange na ve ôr kwagh nahan ye.

 6. Ka nyi yange ma i wase ior mba sha ayange a Yesu la u fan er Yesu a lu Mesiya?

⁶ Ruamabera kaa ér nyi? Profeti Yesaia yange tsenga ôron ér kwagh a gba mbahyomov mba Yesu u veren ishima sha kwagh u “kov” u Mesiya shin sha kwagh u uma na gayô ape a dugh la kpaa ga. (Yes. 53:8) Kwaghôron u profeti yange tsenga ôron akaa la kpishi. Luun er ior mbara tôô shighe time sha akaaôron la yô, yange ma ve fa er gba u a va mar Yesu ken Betelehem shi a mar un ken tsombor u Tor Davidi yô. (Luka 2:4-7) Yange i va mar Yesu hen ijiir i Mika 5:2 tsenga ôron ér a mar un her la. Nahan kpa ka nyi yange i lu zayolo? Yange ior mbara kure ikyaa sha kwagh na fele yum. Man ve fa mimi u akaa la vindi vindi kpaa ga. Kwagh la na yô, ve venda Yesu.

 7. Er nan ior kpishi nyian ve soo kwagh u ior mba Yehova ga?

⁷ Se mba tagher a imbakwagh la nyian kpa? Een. Ior mba Yehova kpishi ka mbanyarev shin ior mba zan iti ga. Sha nahan yô, ior kpishi ka ve nenge ve ér ka ior mba ve “hen makeranta ga shi ve lu ior mba sha kwarkyaa ga yô.” (Aer. 4:13) Ior kpishi nenge ér ior mba Yehova kuma u tesen ior Bibilo ga, sha ci u ve za imakeranta i mbatesen kwaghaôndo ga yum. Mbagenev di ka ve kaa ér adua u Mbashiada mba Yehova ka “kwaghaôndo u ken tar u Amerika.” Kpa jighilii yô, Mbashiada mba Yehova mba hemban ingyegh ka ior mba ken tar u Amerika ga. Shi i kaa a mbagenev ér Mbashiada na Yesu jighjigh ga. Ken anyom a karen ne, ior kpishi ka ve kaa ér ior mba Yehova ka “Ior mba man awambe” man “Ior mba eren msen ga.” Ior kpishi soo u va civir Yehova ga sha ci u ve ungwa akaa a i er sha iyol i Mbashiada mba Yehova la, nahan ve fa mimi sha kwagh u ior mba Yehova ga.

 8. Er i ôr ken Aerenakaa 17:11 nahan, aluer ior soo u fan kwagh u ior mba Aôndo nyian yô, ka nyi i gbe u vea ere?

⁸ Or a er nena ve kwagh môm una yange nan u hingir ordondon Yesu ga? Doo u ior vea faan mimi u kwagh. Ka kwagh u orngeren takeda u Ivangeli Luka yange kange ishima u eren je la. Yange nôngo kpoghuloo tôv “sha akaa ne cii tsembelee.” Yange soo ér mba vea ôr takeda u Ivangeli na la cii ve “fa dedoo er akaa a” ve ongo sha kwagh u Yesu la yange er mimi yô. (Luka 1:1-4) Mbayuda mba ngise ve lu ken Berea la kpa er kwagh er Luka nahan. Yange mba ongo loho u dedoo sha kwagh u Yesu yô, ve time ken Ruamabera u ken zwa Heberu la sha er vea fa mimi u kwagh u ve ongo la yô. (Ôr Aerenakaa 17:11.) Nyian ne kpa, doo u ior vea keren u fan mimi u kwagh er ve nahan. Gba u vea tôôn kwagh u mbacivir Aôndo ve tesen ve la vea karen sha kwagh u Ruamabera a ôr yô. Shi doo u vea time vea fa kwagh u mbacivir Yehova mba sha ayange ne. Aluer ve tôv sha kwagh tsembelee ve fa mimi u kwagh shon yô, vea kera de ér kwagh u mbavia a mbavia shin akaa a ior ve ôron la a yange ve u eren kwagh u vough ga.

 9. Ka nyi yange i er shighe u Yesu venda u eren ivande ken iti i Aôndo laa?

⁹ Akaa a Yesu tesen la tseegh yange kuma ior mbagenev sha ayange a na la ga. Yange ve soo ér a er kwagh i hemba nahan. Ve kaa ér a er “ivande ken iti i Aôndo” sha u tesen ér ngu Mesiya vea nenge. (Mat. 16:1) Alaghga tsô ve soo ér a er ivande ne sha ci u kwagh u i nger ken Daniel 7:13, 14 la. Nahan cii kpa, shighe lu a kuma u Yehova una kure ityendezwa la ga. Akaa a Yesu lu tesen la tseegh kpa, yange ma wase ve u fan ér ngu Mesiya. Kpa er Yesu lumun u eren ivande i ve soo la ga yô, ve venda un.—Mat. 16:4.

10. Ka sha nyi gbenda nahan Yesu yange kure kwagh u Yesaia nger sha kwagh u Mesiya laa?

¹⁰ Ruamabera kaa ér nyi? Profeti Yesaia yange tsenga ôron kwagh u Mesiya ér: “Una genger imo ga, Una er ikyenge ga; Una na, á ungwa imo Na sha gbenda kpaa ga.” (Yes. 42:1, 2) Yesu yange eren tom u kwaghpasen, kpa keren icivir ga. Yange maa utempel mbavesen shin huan uzegembaakondov mba mbahemenev mba kwaghaôndo huan la ga. Shi yange keren ér ior ve yilan un uzegembaatiiv mba i yer mbahemenev mba ukwaghaôndo la ga. Shighe u i lu ôron Yesu ijir la kpa, yange venda u eren ivande sha u i doo Tor Herode a na shin er uma na lu sha zongo nahan kpaa. (Luka 23:8-11) Yesu yange a er uivande ashighe agen, kpa hemba veren ishima sha tom u pasen loho u dedoo la. Yange kaa a mbahenen nav ér: “Ka kwagh u m ve je la.”—Mar. 1:38.

11. Ka mbamhen mba shami ga mba nyi ior mbagenev ve lu a mi sha kwagh wase nyiana?

¹¹ Se mba tagher a imbakwagh la nyian kpa? Een. Nyian ne mbahemenev mba kwaghaôndo ka ve ya uzegembaatiiv shi ve maa ayou a adua a zegenan shi ve kpera shin ve maa akaa a taver ishe ker. Heela tseegh ga, shi ka ve eren uiniôngo mba ior kpishi i hungur ve er lu mbafan Aôndo ga hii u eren ve yô. Akaa ne ka a doo ior je i zua ga. Kpa ior mba ve ze mbaadua mban la, ka i tese ve kwagh u Aôndo kua mbaawashima nav cuku tseegh. Mba ve ze mbamkombo asev mba Mbakristu yô, ka ve hen akaa a Yehova a soo ér se eren la. Ka i maa Ayou a Tartor ase a lu tsembelee shi a lu akuma akuma shi mba kpelan shin mba maan akaa a taver ishe ker ga. Mba ve hemen la mba huan akondo a tesen ér mba kposo a ior mbagenev shin mba lun a ati a tesen ér ve hemba mbagenev ga. Akaa a se ne jighjigh a mi shi se tesen ior la cii due ka ken Bibilo. Nahan cii kpa, ior kpishi ka ve venda loho wase sha ci u se mba eren uiniongo mba ior mbagen ve eren la ga yum, shi ityesen yase kpa ka i zua sha kwagh u ve soo u ungwan la ga.

12. Er i pase ken Mbaheberu 11:1, 6 nahan, doo u jighjigh wase una har sha nyi?

¹² Se er nan ve kwagh môm una yange se u hingir mbadondon Yesu ga? Apostoli Paulu yange kaa a Mbakristu mba ken Roma ér: “Ka i ungwa kwagh ve i na jighjigh a mi ye. Kwagh u ka i ungwa la di gema ka u ken loho u sha kwagh u Kristu.” (Rom. 10:17) Kwagh u una seer taver jighjigh wase yô, ka u timen ken Ruamabera, ka u eren uiniongo mba Bibilo i vende la ga, aluer uiniongo mban vea doo nan je kpaa. Gba u jighjigh wase una taver shi una har sha mfe u vough, sha ci u “a jighjigh u nan shio yô, or a fatyô u eren kwagh u doon Aôndo ga.” (Ôr Mbaheberu 11:1, 6.) Sha nahan yô, saa se nenge a ivande i i dugh sha Aôndo ve a tese ér ka mimi je se zough a mi ne ga. Aluer se time sha atesen a Bibilo a aa seer taver jighjigh wase yô, kwagh la tseegh kpa kuma u se lu a vangertiôr ser ka mimi je ne, shi a kuma u been a akperan ken ishima yase kera.

13. Ka nyi yange i na ve ior kpishi venda Yesu?

¹³ Sha ayange a Yesu la, kpiligh mbahenen mba Yohane u eren Batisema iyol kpishi er mbahenen mba Yesu hôron kwaghyan ga yô. Yesu pase ve ér, mbahenen nav mba a ityôkyaa i hôron kwaghyan er un lu uma la ga. (Mat. 9:14-17) Nahan kpa, Mbafarishi kua mbagenev mba ve hendan a Yesu la ve venda un sha ci u lu dondon aeren a ve a ityôô ga. Yesu yange bee ior angev sha Iyange i Memen nahan vihi ve kpishi. (Mar. 3:1-6; Yoh. 9:16) Yange ve taan ave vanger ér ve mba kor tindi u Iyange i Memen la, kpa u teen akaa ken tempel yô, gema lu ve zayol ga. Ishima yange i vihi ve ker kpishi shighe u Yesu zenda ve ken tempel la. (Mat. 21:12, 13, 15) Shi ior mba Yesu pase ve kwagh ken shinagoge u ken Nasareti la kpa, ishima vihi ve kpishi zum u Yesu ôr akaa a yiase i Iserael sha u tesen er ve we iyol ve ikyo tseegh shi ve ban a jighjigh yô. (Luka 4:16, 25-30) Ior kpishi yange ve venda Yesu sha ci u er kwagh u ve ver ishima ér una er la ga.—Mat. 11:16-19.

14. Yesu ngise venda aeren a ityôô a yange hendan a kwagh u Bibilo i ôr la sha ci u nyi?

¹⁴ Ruamabera kaa ér nyi? Yehova yange ôr sha ikyev i profeti Yesaia ér: “Er ior ne ve kporom her a Mo sha zwa ve, man ve civir Mo sha ityumbujôôgh ve, kpa asema a ve gema gba ca a mo man mciem ma ve lu cian Mo kpaa ka tindi u ior u i tese ve a tese tsô.” (Yes. 29:13) Yesu yange venda aeren a ityôô a Bibilo i lumun a mi ga la nahan lu sha inja je. Ior mba yange ve nenge ér atindi a ior kua aeren a ityôô hemba gban kwagh a atindi a Bibilo la, yange ve venda Yehova kua un shon u i tindi un lu Mesiya la kpaa.

15. Er nan ve ior kpishi nyian ve soo kwagh u Mbashiada mba Yehova ga?

¹⁵ Se mba tagher a imbakwagh la nyian kpa? Een. Mbashiada mba Yehova ka vea venda u eren uiniongo mba Bibilo i vende, amba er u umbur yange i mar man Kirimishi nahan yô, i vihi ior mbagen kpishi er ve eren uiniongo mban a ve ga yô. Mbagenev di ishima ka i vihi ve a Mbashiada mba Yehova zum u ve vende u eren uiniôngo mba civir tar shin ve vende aeren a ityôô a sha kwagh u ku iin a Mkaanem ma Aôndo ma vende la yô. Alaghga mba ishima ka i vihi ve a Mbashiada mba Yehova sha ambaakaa ne la vea hen ér Aôndo lumun a gbenda u ve civir un la. Nahan kpa aluer aeren a ityôô a ior i tar ne hemba doon ve a atesen a Bibilo a a wanger wang la yô, vea fatyô u eren ishima i Aôndo ga.—Mar. 7:7-9.

16. Sha kwagh u Pasalmi 119:97, 113, 163-165 a er yô ka nyi i gbe u se ere, man ka nyi i gbe u se palegha?

¹⁶ Se er nan ve kwagh môm una yange se u hingir mbadondon Yesu ga? Gba u atindi a Yehova kua akaawan a na aa doo se ishima a ikighir shio. (Ôr Pasalmi 119:97, 113, 163-165.) Aluer Yehova doo se ishima yô, se palegh aeren a ityôô a a doo un ga la cii. Mayange se de ser kwagh môm a hemba doon se ishima a Yehova ga.

17. Ior kpishi sha ayange a Yesu la yange ve ver ishima ér Mesiya una er nyi?

¹⁷ Ior mbagenev sha ayange a Yesu la, soo ér i musan gomoti ave ave je. Yange ve ver ishima ér Mesiya una yima ve sha ikyev i hemen u Mbaroma mba ve lu nzughul a ve la. Kpa zum u ve nôngo ér vea kôr Yesu vea na un tor yô, a venda. (Yoh. 6:14, 15) Upristi man ior mbagenev di yange ve lu cian ér Yesu una va musan gomoti, nahan ishima ia vihi Mbaroma vea ngohol tahav mbu ve ne ve la kera. Er ishima za ve iyol sha kwagh u patii la yum yô, Mbayuda kpishi venda Yesu.

18. Ka akaaôron a profeti a Bibilo a sha kwagh u Mesiya a nyi yange gba ior kpishi kwagh ga?

¹⁸ Ruamabera kaa ér nyi? Shin er akaaôron a profeti kpishi tsenga ôron ér Mesiya una lu Orutya u una hemba gburu gburu nahan kpa, akaaôron a profeti agen shi tese ér una vande kpen sha ci u asorabo a ase. (Yes. 53:9, 12) Er nan ve Mbayuda yange ve lu a mhen u shami ga sha kwagh u Mesiya? Sha ayange a Yesu la akaaôron a profeti a yange lu sha kwagh u been ior a mbamzeyol ave ave ga cii, ior kpishi a gba ve kwagh ga.—Yoh. 6:26, 27.

19. Ka mbamnenge mba shami ga mba nyi ve ne ior kpishi ka ve venda u keghen ato a loho wase nyiana?

¹⁹ Se mba tagher a imbakwagh la nyian kpa? Een. Nyian ne ior kpishi ka ve venda u keghen ato a loho wase sha ci u se mba eren pati ga yum. Ka ve soo ér ma se haan ishangen. Nahan cii kpa, aluer se tsua orumace ser nana hemen se yô, tese ér se mba vendan hemen u Yehova. (1 Sam. 8:4-7) Shi alaghga ior mbagenev vea nenge ér ma se maa imakeranta man ayouacii shin ma se eren akaa agen a wasen ior hen ijiir yase. Kpa er se ne ishima yase cii sha u pasen loho u dedoo, i lu u nôngon ser se bee a uzayol mba uumace ga yô, ka ve venda u keghen ato a loho wase.

20. Er mkaanem ma Yesu ma ken Mateu 7:21-23 la ma tese nahan, ka nyi i gbe u se hemba veren ishima sha mi?

²⁰ Se er nan ve kwagh môm una yange se u hingir mbadondon Yesu ga? (Ôr Mateu 7:21-23.) Gba u se hemba veren ishima yase sha u eren tom u Yesu kaa ér se er la. (Mat. 28:19, 20) Mayange se yem u wan ave sha akaa a patii shin keren igbenda i sôron mbamzeyol mba tar ne ga. Ior doo se ishima shi ka vea yaan ican yô i vihi se. Kpa se fa ser gbenda u hemban doon cii u se fatyô u wasen mbawanndor a vese yô, ka u tesen ve kwagh u Tartor u Aôndo shi wasen ve, ve va hingir a zende a Yehova.

21. Ka nyi i doo u se kange ishima u erene?

²¹ Ken ngeren ne se time sha akaa anyiin a yange na ve ior venda Yesu sha ayange a na la, shi aa fatyô u nan ior vea venda mbadondon Yesu nyian yô. Kpa ka cii akaa a i doo u se wa ikyo sha mi nee? Ei. Ken ngeren u a dondo ne, shi se lu timen sha akaa agen anyiin a yange na ve ior venda Yesu sha ayange a na la, shi aa fatyô u nan mbagenev vea venda mbadondon Yesu nyian yô. Yô se kange nen ishima ser, se za hemen u dondon Yesu shi jighjigh u se ne un la kpaa a seer a seer taver!