ITYOUGH 43
Bibilo Kaa Ér Nyi sha Kwagh u Man Msôromo?
Ior mba a mbamnenge kposo kposo sha kwagh u msôr sha tar. Mbagen ka ve tsua u man msôrom shighe u ve lu vea azende a ve imôngo yô. Mbagenev yô tsua ér vea ma msôrom ga kuaa. Mbagen di yô, ka ve ma zan zan ve hunde. Kpa ka nyi Bibilo i ôr sha kwagh u msôrô?
1. Ka kwaghbo u man ikyôhôô?
Bibilo yange ikyôhô i man ga. Jighilii je yô, Bibilo kaa ér msôrom ka iyua igen i Aôndo a ne se yô. I kaa ér Aôndo er “zar u wain sha u nan or msaanyol.” (Pasalmi 104:14, 15) Nomso man kasev mbajighjigh mbagen mba Bibilo i ôr kwagh ve kpa yange ve ma msôrom.—1 Timoteu 5:23.
2. Ka kwaghwan u nyi Bibilo i we mba ve tsua u man msôromo?
Yehova venda msôrom ma man karen ikyaa inya kua msôrom ma hunden. (Mbagalatia 5:21) Mkaanem nam kaa ér: ‘De luun a mbamanmsôrom [karen ikyaa inya] imôngo ga.’ (Anzaakaa 23:20) Sha nahan yô, aluer se tsua u man msôrom shighe u se lu vea ior shin se lu se tseegh kpa, doo u se ma msôrom je, se kera lu henen kwagh sha inja ga, shin se hii u lamen shin eren kwagh sha inja ga, shin se hingir u gban angev ga. Kpa aluer se mba fantyô u kôron iyol tsaha sha u man msôrom akuma akuma ga yô, a gba u se de a de u man msôrom kuaa.
3. Se tese ser se na kwagh u mbagen ve tsough sha kwagh u msôrom la icivir nena?
Gba u hanma or nana tsua u man ikyôhô iyol i nan shin man ga. Aluer or tsua u man msôrom a kuma akuma yô, gba u se puu nan ga shi aluer or soo u man msôrom ga yô, gba u se zer zan nan iyol ser nana ma ga. (Mbaroma 14:10) Shi ka se palegh u man msôrom zum u se nenge ser aluer se ma yô, kwagh shon una na mbagen gbev mbu nôngon la. (Ôr Mbaroma 14:21.) Doo u se keren ‘kwagh u una lu mbagenev a iwasen yô, i̱ de lu sha ci u iwasen i yase ga.’—Ôr 1 Mbakorinte 10:23, 24.
HEN KWAGH I ZA SHIMI
Time sha akaawan a Bibilo a aa wase u u tsuan u man msôrom shin man ga, kua er u ma ve a lu akuma akuma la. Shi hen fa kwagh u u er aluer u ngu nôngon wer u de msôrom ma man karen ikyaa inya shin hunden yô.
4. Aluer u tsua u man msôrom yô
Yesu yange nenge msôrom ma man nena? Wea soo u fan yô, nenge ase ivande i hiihii i yange hii eren ne. Ôr Yohane 2:1-11, maa lam nen sha mbampin mban:
Ivande ne i wase se u fan gbenda u Yesu a nengen msôrom ma man kua ior mba ve me la nena?
Er Yesu a yange msôrom ma man ga yô, doo u Orkristu nana nenge or u nan tsough u man msôrom la nena?
Er i yange Orkristu u man msôrom ga nahan kpa, kwagh la maa tese ér gba u nana maan msôrom hanma shighe ga. Ôr Anzaakaa 22:3, maa nenge er atôakyaa a a dondo ne aa wase u u nengen aluer ka u u ma msôrom shin u ma ga yô:
Gba u u naha mato shin u er tom a mashini?
U ngu iyava?
Ortwer kaa a we ér u de me msôrom gaa?
U fetyô u kôron iyol tsaha man msôrom akuma akuma gaa?
Tindi u tar wou venda ér u de me msôrom gaa?
U ngu vea or u nan de msôrom sha ci u yange i taver nan kpishi u kôron iyol tsaha man msôrom akuma akuma yôô?
Aluer u ngu henen sha kwagh u nan ior msôrom hen iniongo i ivesegh shin ma iniongo igen yô, nenge ase kwagh u una wase u u fan kwagh u u er ne, Nenge VIDIO i i lu heen ne.
Ôr Mbaroma 13:13 man 1 Mbakorinte 10:31, 32. Ne ôron avur ne ne been yô, lam nen sha mpin ne:
U dondo kwaghwan ne sha er u tsua kwagh u una doo Yehova nena?
Hanma Orkristu yô, gba u nana tsua u man msôrom shin man ga iyol i nan. Er alaghga ashighe agen nana ma msôrom nahan kpa, ashighe agen di yô, nana ma ga
5. Fa er u ma msôrom ve a lu akuma akuma yô
Aluer u tsua u man msôrom yô, umbur kwagh ne: Er Yehova a yange msôrom ma man ga nahan kpa, a gema a venda msôrom ma man karen ikyaa inya la. Er nan a vende? Ôr Hosea 4:11, 18, maa lam nen sha mpin ne:
Aluer or ma msôrom kar ikyaa inya yô, ka nyi ia fatyô u erene?
Se er nan ve se palegh u man msôrom karen ikyaa inya? Gba u se eren kwagh akuma akuma shi se fa ikighir yase. Ôr Anzaakaa 11:2, maa lam nen sha mpin ne:
Er nan ve i doo u u man msôrom a karen ikyaa inya ga?
6. Kwagh u una wase or nana de u man msôrom karen ikyaa inya yô
Nenge kwagh u wase orgen ve de u man msôrom karen ikyaa inya yô. Nenge VIDIO i i lu heen ne, maa lam nen sha mbampin mba ve dondo ne.
Vidio ne tese ér Dmitry yange una ma msôrom yô, a eren kwagh nena?
Yange de msôrom ma man ave ave jee?
Yange er nan ve va de u man msôrom karen ikyaa inyaa?
Ôr 1 Mbakorinte 6:10, 11, maa lam nen sha mbampin mban:
Er nan ve i gbe u se nenge msôrom ma hunden beelee ga?
Ka nyi i tese ér or u nan hunden msôrom shin nan man msôrom i karen ikyaa inya nana fatyô u gemana?
Ôr Mateu 5:30, maa lam nen sha mpin ne:
Shighe u Yesu ôr injakwagh sha kwagh u tôndon uwegh la, lu kaan ér a gba u se de kwagh a kar se sha er se er ishima i Yehova yô. Aluer u ngu nôngon wer u de u man msôrom kpishi shin u de u hunden msôrom yô, u fatyô u eren nyi?a
Ôr 1 Mbakorinte 15:33, maa lam nen sha mpin ne:
Azende a ou aa na u fatyô u man msôrom akuma akuma shin man karen ikyaa inya nena?
ALAGHGA ORGEN NANA PINE ÉR: “Ka kwaghbo u man msôromo?”
We u nenge nena?
KA NYI U HENE?
Yehova na se msôrom sha er se maan, i saan se iyol yô. Kpa a gema a venda msôrom ma man karen ikyaa inya kua msôrom ma hunden.
Mbampin mba umbur kwagh u i hen yô
Bibilo ôr ér nyi sha kwagh u man msôromo?
Aluer or ngu man msôrom karen ikyaa inya yô, ka akaabo a nyi aa fatyô u duen kere?
Aluer mbagen tsua u man msôrom shin man ga yô, se tese ser se na kwagh u ve tsough la icivir nena?
SEER HENEN KWAGH
Agumaior a a er kwagh sha inja sha gbar u man msôrom nena?
Nenge akaa a u fatyô u eren sha er u de u man msôrom karen ikyaa inya shin hunden msôrom yô.
Doo u Orkristu nana er kwagh u ka i kende a kôôpu u msôr sha i kuma sha kôôpu orgen laa?
“Mbampin mba Mbaôron Takeda Ne Ve Pin La” (Iyoukura, Febewari 15, 2007)
Ôr ngeren u “Yange M Ma Msôrom Vough Er mba Haan shin Drôm u Peven Nahan” la, nahan nenge er orgen yange de msôrom ma man kpishi yô.
a Mba msôrom ma ye tor ken a ve ve lu fantyô u den ga la, vea fatyô u za keren iwasen hen mbatwerev sha er vea hemba zayol la yô. Mbatwerev kpishi kaa ér mba yange ve lu a zayol sha kwagh u msôr yô, hemba doon u vea kera ma msôrom ga kuaa.