Ortesen Uhemban la Yange Eren Akaa sha Ci u Mbagenev

OR KA nana̱ er kwagh a we u doon nahan, ka i doo ú kpa?— Or ka nana er kwagh a mbagenev doo doo yô, ka i doo ve kpen kpen. Kape se kpa or ka nana̱ er kwagh a vese sha inja ve, i doo se je la. Ortesen Uhemban la yange fa kwagh ne, nahan hanma shighe yô eren akaa a doon a ior. Á kaa wener: ‘M va, ka sha u ior ve̱ erem tom ga, kpa ka sha u me er ior mbagenev tom.’—Mateu 20:28.

Nahan aluer se kpa se soo u lun e̱r Ortesen Uhemban nahan yô, ka nyi kwagh i gbe u se erenee?— Saa se kpa se eren akaa a wasen mbagenev. Saa se eren akaa a doon a ve. Sha mimi yô ior kpishi mba soon u eren akaa sha ci u mbagenev ga. Sha kpôô yô, ior kpishi soo ér hanma shighe yô ior mbagen ve̱ eren akaa sha ci ve. Shighe ugen la mbadondon mba Yesu je kpa lu ve nahan. Yange sar han­mô ve u ma i lu nan ma nan lu or u hemban, shin ma nan hembe lun zegeor cii ye.

Iyange igenegh yô Yesu lu zan zende vea mbahenen nav. Mba za nyer ken gar u Kaper­nahum, ikyua a Ifi u Galilia yô, ve cii ve nyôr ken iyou. Mba nyer ker cii yô, Yesu maa pine ve ér: “Ka nyi ashen ne lu ôron sha gbenda laa?” Kpa ve ungwa ato, gadia er ve lu van sha gbenda la, ve lu kperan ken atô ve sha ikyaa i or u nana lu orvesen ken atô ve yô.—Marku 9:33, 34.

Yesu fa je ér, aluer mô ken mbahenen nav nan hen ér nan hemba mbagenev yô, a lu shami ga cii. Nahan, er se vande henen ken ityough ki hiihii ki ken takerada ne nahan, yange ver wanye u kiriki hen atô ve, kaa a ve ér ve̱ hide a ayol a ve ijime vough er wanye u kiriki la nahan. Nahan kpa ve hen sha kwagh ne ve kôr ken asema ga. Sha nahan yô, cii man Yesu kpe yô, tese ve kwagh u mayange je una tsa a hungur ve ga yô. Ka nyi yange eree?

Er ve cii ve lu yan kwaghyan zan a mi ave la je, Yesu kighir mough sha, tôô ikyondo i esen iyol a mi zer shin iwenge. Tsô á ker mngerem shin tasa. Alaghga mbahenen nav yange vea nenge nahan, a lan ve ishima, vea fa kwagh u yange soo u eren la ga. Er ve lu kenger sha er vea fa kwagh u una za hemen yô, Yesu za hen ape hanmô ve nan tema la, za ngurum ôô nan angahar. Shi ese nan angahar sha ikondo i uman iyol i a zer shin iwenge la. Hen ase sha kwagh la yôô! Luun er yange wea lu her nahan, yange ma ú er nena? Yange ma i lu ú nena?

Yange mbadondon nav nenge ér doo u Ortesen Uhemban je nahan una ôr ve angahar ga. Ve nenge ér á hee ve. Je yô, Peteru lumun ér Yesu a̱ er imba tom i gban ijime kpishi ngila nahan sha ci na ga. Kpa Yesu kaa ér gba u una er kwagh a ve nahan keng.

Ainge ne se mba kera ee mbagenev angahar ga. Kpa sha ayange a Yesu lu shin tar la yô i ôôn mbavannya angahar. Ú fa ityôkyaa kpa?— Ken tar u Yesu man mbahenen nav lu ker la yô, yange ior waan akôv a uven angahar ker cica cii la ga. Nahan vea zende sha igbenda i lun a ihundu la yô, ihundu i̱ mough i̱ cir ve shin angahar. U ôôn orvannya ihundu shin angahar kera la yange i lu u eren erdoo a nan.

Kpa hen shighe ne yô, or môm ken mbahenen mba Yesu mbara tsô kpa nan kpoghor iyol u ôôn orgen angahar ga. Nahan Yesu er kwagh ne iyol na. Yesu er kwagh ne sha u tesen mbahenen nav ityesen i dedoo. Gba u vea hen kwagh sha ieren i Yesu er a ve ne. Se kpa gba u se hen ityesen ne nyian.

Ú fa kwagh u ityesen ne i til shami kpa?— Er Yesu hide tema inya sha tebul yô, á pine ve wener: “Ne kav kwagh u M er ne ne kpa? Ne mba yerem ner: Ortesen man Ter kpaa; ne mba kaan sha mi, gadia kape M lu la. Yô, aluer Mo u M lu Ter man Ortesen, M ôô ne angahar yô, nahan ka u ne kpaa ne̱ ôô ayol a en angahar nahan keng.”—Yohane 13:2-14.

Heen ne Ortesen Uhemban tese er un soo ér mbadondon nav ve̱ eren akaa sha ci u mbagenev yô. Yange soo ér ve̱ de hembe nengen a ayol a ve tseegh ga. Soo ér ve̱ de henen ér ve mba uzegembaiorov je ka u mbagenev ve̱ eren akaa sha ci ve hanma shighe ga. Kpa gema soo ér i̱ luun ve kwagh u doon kpishi u karen a ishima ve eren akaa sha ci u mbagenev.

Kwagh la yange lu ityesen i dedoo ga he?— We kpa ú eren akaa sha ci u mbagenev er Ortesen Uhemban nahan kpa?— Se cii se fatyô u eren akaa sha ci u mbagenev. Kwagh ne una na a saan ve iyol. Kpa a hemba saan Yesu kua Ter na iyol cii.

Taver u eren akaa sha ci u mbagenev ga. Aluer ú ver ishima yô, ú nenge a akaa kpishi a ú fatyô u eren sha ci u mbagenev yô. Hen ase yôô: Ma kwagh ngu u ú fatyô u wasen ngô ú u eren yôô? Ú fa er á eren akaa kpishi sha ci wou man sha ci u tsombor jimin cii yô. Ú fatyô u wasen un kpa?— Er nan ú pin un ga?

Alaghga ú sôr ijiir i teman yan kwaghyan cii ve tsombor ua tema sha u yan kwaghyan ye. Shin alaghga ú fatyô u kuran ikyav mbi tsombor ú ye kwaghyan a mi la zum u í ye kwaghyan í bee kera yô. Mbayev mbagen ka ve za kese mngerem hanma sev ve va a mi. Er nyityô kwagh i ú fatyô u eren cii, nahan ú lu eren akaa sha ci u mbagenev, di e̱r Yesu kpa yange er nahan.

Ú ngu a anmgbianev mbanomso man mbakasev mbakiriki mba ú fatyô u eren akaa sha ci ve yôô? Umbur wer, Yesu u a lu Ortesen Uhemban je kpa yange er akaa sha ci u mbahenen nav. Er ú lu eren akaa sha ci u anmgbianev ou mbanomso man mbakasev mbakiriki yô, a lu Yesu je ú lu dondon ikyav na ye. Kanyi kwagh ú er sha ci ve?— Alaghga ú tese ve vea fa u henen u ôôn iyol tsemberee. Shin ú fatyô u huan ve ikyondo. Shin ú fatyô u wasen ve u sôron gambe ve. Kanyi kwagh igen nahan ú hen wer ú fatyô u wasen ve sha mini?—Aluer ú ngu eren akaa ne sha ci ve yô, ú hemba doon ve ishima cii, di vough er Yesu kpa yange hemba doon mbahenen nav ishima nahan.

Ú fatyô u eren akaa sha ci u mbagenev ken makeranta kpaa. A fatyô u lun mba ve lu nongo môm vea we la, shin atica a ou je kpaa. Aluer ityakerada i or haa hen inya man ú kura í ú na nan yô, a lu ieren dedoo je ú er la. Ú fatyô u wasen tica wou esen kpande u ngeren kwagh sha mi la, shin eren ma kwaghgen sha ci na. U̱ bughun orgen hunda wer nana̱ kar la kpa ka ieren i dedoo.

Ashighe agen yô se nenge ior vea sugh se sha kwagh u se er sha ci ve la ga. Ú hen wer kwagh ne una yange se u eren akaa a dedoo he?— Ei! Ior kpishi yange ve sugh Yesu sha ci u akaa a dedoo a yange er la ga. Kpa kwagh la yange na un de u eren akaa a dedoo ga.

Nahan se kpa se de u eren akaa sha ci u mbagenev ga. De se umbur Yesu, Ortesen Uhemban la, nahan se dondon ikyav na la sha hanma shighe cii.